Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta.
'Emonika' izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške in avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še (vedno) nima.
Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta.
Tisto, kar smo uspeli izvedeti o novem projektu je, da naj bi gradnjo obeh postaj, torej železniške in avtobusne, ločili od komercialnega dela. Tuj vlagatelj naj bi torej gradil trgovski center, zabavišče in poslovne prostore, država železniško postajo, državno podjetje Slovenske železnice pa avtobusno postajo ob Vilharjevi cesti.
“… kot kaže, ne drži več zaveza, po kateri lahko zasebnik lahko dobi stavbo pravico pri komercialnem delu projekta šele po končanju javnega. Zdaj lahko, kot slišim, investitor svoj del projekta naredi po svoji zamisli, država pa bo lahko v sodelovanju z železnicami zgradila logistični del. To je varianta bi jo lahko imeli že na začetku, to bi bilo najbolj logično. Povsod je investitor v javno infrastrukturo država. V Avstriji so železnice celo največji investitor v državi in hkrati razvijalec mesta”, pravi mestni arhitekt Janez Koželj.
Zakaj smo torej čakali deset in več let. Da spoznamo, da lahko potniški center naredimo sami, da tujega investitorja nikoli nismo potrebovali. Generalnega direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa smo vprašali, ali so pogovori z zasebnim investitorjem zašli v slepo ulico? Pravi, da ne, je pa na nek način potrdil besede podžupana:
“Še vedno se dogovarjamo glede projekta. Res pa je, da iščemo tudi rešitev, da javni del delamo ločeno od zasebnega, prav zato, da se stvari ne komplicirajo, ker je veliko pravnih vprašanj. Treba je vedeti, da projekt Emonika ni projekt države oziroma železnic, ampak je lastnik projekta madžarsko podjetje Trigranit, ki se po novem imenuje Granit Polis in oni so 97 odstotni lastniki projekta. Izvedba, kako se bo stvar odvijala, je odvisna od njih ne pa od države ali od Slovenskih železnic ali mesta. Mi smo vse pogoje izpolnili, celo več, določene obveze smo sprejeli, da bi se projekt nadaljeval. Vendar med njimi še ni dogovora in tudi določene zahteve so kdaj take, ki niso uresničljive.”
Slovenija je torej pred desetletjem in več sklenila pogodbo, ki je očitno ovira za graditev potniškega centra. Če temu ne bi bilo tako, bi danes imeli avtobusno postajo na Vilharjevi cesti, kjer ljudem ne bi bilo treba delati prekrške, da bi lahko vstopili na avtobus, utrujenim gostom pa ne bi bilo treba posedati na robu pločnika. Trg OF in Masarykova cesta bi postala mestni bulvar, s širokim Šmartinskim podvozom, kjer ni bi bilo več cestnega zamaška. Ob njej bi verjetno zgradili pravosodno palačo. Tako pa se zdi, da se pri nas najbolj izplača čakanje in prelaganje vsega na kasnejši čas.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta.
'Emonika' izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške in avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še (vedno) nima.
Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta.
Tisto, kar smo uspeli izvedeti o novem projektu je, da naj bi gradnjo obeh postaj, torej železniške in avtobusne, ločili od komercialnega dela. Tuj vlagatelj naj bi torej gradil trgovski center, zabavišče in poslovne prostore, država železniško postajo, državno podjetje Slovenske železnice pa avtobusno postajo ob Vilharjevi cesti.
“… kot kaže, ne drži več zaveza, po kateri lahko zasebnik lahko dobi stavbo pravico pri komercialnem delu projekta šele po končanju javnega. Zdaj lahko, kot slišim, investitor svoj del projekta naredi po svoji zamisli, država pa bo lahko v sodelovanju z železnicami zgradila logistični del. To je varianta bi jo lahko imeli že na začetku, to bi bilo najbolj logično. Povsod je investitor v javno infrastrukturo država. V Avstriji so železnice celo največji investitor v državi in hkrati razvijalec mesta”, pravi mestni arhitekt Janez Koželj.
Zakaj smo torej čakali deset in več let. Da spoznamo, da lahko potniški center naredimo sami, da tujega investitorja nikoli nismo potrebovali. Generalnega direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa smo vprašali, ali so pogovori z zasebnim investitorjem zašli v slepo ulico? Pravi, da ne, je pa na nek način potrdil besede podžupana:
“Še vedno se dogovarjamo glede projekta. Res pa je, da iščemo tudi rešitev, da javni del delamo ločeno od zasebnega, prav zato, da se stvari ne komplicirajo, ker je veliko pravnih vprašanj. Treba je vedeti, da projekt Emonika ni projekt države oziroma železnic, ampak je lastnik projekta madžarsko podjetje Trigranit, ki se po novem imenuje Granit Polis in oni so 97 odstotni lastniki projekta. Izvedba, kako se bo stvar odvijala, je odvisna od njih ne pa od države ali od Slovenskih železnic ali mesta. Mi smo vse pogoje izpolnili, celo več, določene obveze smo sprejeli, da bi se projekt nadaljeval. Vendar med njimi še ni dogovora in tudi določene zahteve so kdaj take, ki niso uresničljive.”
Slovenija je torej pred desetletjem in več sklenila pogodbo, ki je očitno ovira za graditev potniškega centra. Če temu ne bi bilo tako, bi danes imeli avtobusno postajo na Vilharjevi cesti, kjer ljudem ne bi bilo treba delati prekrške, da bi lahko vstopili na avtobus, utrujenim gostom pa ne bi bilo treba posedati na robu pločnika. Trg OF in Masarykova cesta bi postala mestni bulvar, s širokim Šmartinskim podvozom, kjer ni bi bilo več cestnega zamaška. Ob njej bi verjetno zgradili pravosodno palačo. Tako pa se zdi, da se pri nas najbolj izplača čakanje in prelaganje vsega na kasnejši čas.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Egiptovsko letalo s 66imi ljudmi na krovu, ki je včeraj v zgodnjih jutranjih urah leta iz Pariza v Kairo izginilo z radarjev, je strmoglavilo v Sredozemsko morje. Potem, ko so egiptovske oblasti ugotovile, da razbitini, ki ju je včeraj našla grška mornarica, nista del strmoglavljenega letala EgyptAir, je namreč danes egiptovska vojska sporočila, da je našla več delov letala.
Danes se je s sklepno prireditvijo že četrto leto zapored končala vseslovenska kolesarska pobuda družbe Butan plin in partnerjev Varno na kolesu. Osrednja aktivnost pobude je razpis za osnovne šole, ki je letos povezal 87 osnovnih šol in več kot 2500 otrok, osnovnošolk in osnovnošolcev, ki so v tekočem šolskem letu opravili kolesarski izpit in se tako v novi vlogi vključili v promet. Več pa Tadeja Bizilj.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ustavitev postopka preseženega primanjkljaja je bila pričakovana, saj je bil lanski deficit pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda. Zniževanje strukturnega primanjkljaja v prihodnji dveh letih po 0,6 odstotka, bdp-ja ne bo enostavno, zato komisija priporoča sprejem zdravstvene reforme in dolgotrajne oskrbe , ter pričakuje potrditev pokojninske reforme že do konca prihodnjega leta , so priv odzivi na evropska priporočila. Zbrala jih je Zdenka Bakalar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Ljubljanskem gradu poteka mednarodna konferenca o izzivih načrtovanja mestne krajine, ki ga prireja Društvo krajinskih arhitektov Slovenije in oddelek za krajinsko arhitekturo biotehniške fakultete. Udeležuje se ga prek 170 domačih in tujih strokovnjakov. Za Ljubljano, Zeleno prestolnico Evrope pa je to priložnost, da pokaže svoj pristop in svoje rešitve na tem področju. Prispevek Marjana Vešligaja.
Novo odkritje Inštituta Jožef Stefan utegne izjemno izboljšati delovanje superračunalnikov, ki so postali v sodobni informacijski družbi nepogrešljivi. Gre pravzaprav za dvojno odkritje, saj so odkrili novo vrsto spominskega elementa, ki ga lahko električno krmilijo z rekordnimi hitrostmi tudi pri nizkih temperaturah. Superračunalniki imajo danes dva problema – premajhno hitrost spominskih elementov in preveliko gretje. Oba problema rešuje nov spominski element, ki podatkovni bit zapiše v 40-ih piko sekundah, deluje pa lahko tudi pri temperaturah pod -70 stopinj Celzija. Da gre za pomembno odkritje priča tudi dejstvo, da je ameriška vlada nedavno razpisala prioritetni raziskovalni program, ki temelji prav na tem odkritju, saj je odkritje navedeno kot prva referenca, na kateri naj bi temeljile prijave na projekte. Vendar pa se na razpis ne morejo prijaviti naši raziskovalci, saj gre za razpis strateške narave, zato tujci nimajo dostopa. Na Jamovi v Ljubljani smo se o tem pogovarjali z vodjem raziskave prof. dr. Draganom Mihailovićem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Novo odkritje Inštituta Jožef Stefan utegne izjemno izboljšati delovanje superračunalnikov, ki so postali v sodobni informacijski družbi nepogrešljivi. Gre pravzaprav za dvojno odkritje, saj so odkrili novo vrsto spominskega elementa, ki ga lahko električno krmilijo z rekordnimi hitrostmi tudi pri nizkih temperaturah. Superračunalniki imajo danes dva problema – premajhno hitrost spominskih elementov in preveliko gretje. Oba problema rešuje nov spominski element, ki podatkovni bit zapiše v 40-ih piko sekundah, deluje pa lahko tudi pri temperaturah pod -70 stopinj Celzija. Urška Henigman se je o odkritju pogovarjala z vodjem raziskovalne skupine Draganom Mihailovićem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob 9. maju, dnevu Evrope je Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji pripravila natečaj, na katerem so slovenski osnovnošolci z literarnimi, likovnimi in foto-video izdelki prikazali, kakšen je obraz, ki jim ga kaže Evropa. Šesto- do devetošolci so se tako poglobili v preteklost Evrope, nastanek Evropske unije, razmišljali so o tem, kaj jim EU pomeni ter kakšna je po njihovo prihodnost te meddržavne skupnosti. Natečaja se je udeležilo 28 različnih šol, med vsemi prispelimi izdelki sta žirija in obiskovalci Facebook strani informacijske pisarne izbrali najboljše, ki so priznanja prejeli danes. Kakšen obraz Evropa kaže osnovnošolcem, je preverila Andreja Gradišar.
Neveljaven email naslov