Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mohamed Abdul Munem se je že rodil kot begunec – bil je palestinski begunec v Siriji. V Alepu je ustanovil svojo založbo in izdal dela številnih avtorjev – svojih ni smel, saj ni pisal naklonjeno režimu.
Sirski pesnik Mohamed Abdul Munem, ki je svojo prvo knjigo smel izdati v Sloveniji
Mohamed Abdul Munem se je že rodil kot begunec – bil je palestinski begunec v Siriji. V Alepu je ustanovil svojo založbo in izdal dela številnih avtorjev – svojih ni smel, saj ni pisal naklonjeno režimu.
Pred dvema letoma je prišel v Slovenijo. Zdaj je Moderna galerija izdala njegovo pesniško zbirko Enaindvajset žensk iz Ljubljane. Govori o ženskah z globokim občutkom za sočloveka, ki pomagajo beguncem. (Izbor pesmi iz knjige) “Vse ženske, ki sem jih spoznal tukaj, imajo veliko srce. Pomagajo, ne da bi hotele karkoli v zameno. Pomagajo vsem beguncem. Med drugim so mi priskrbele računalnik, na katerega lahko pišem. Jaz sem pisatelj.”
Klatimira je naslov pesmi, ki jo je Mohamed Abdul Munem posvetil učiteljici, ki prihaja iz Idrije. O pesmi pravi: “Odšel sem v Idrijo, da bi videl to mesto. Šel sem v rudnik živega srebra, da bi začutil, zavohal to mesto. Pisal pa sem tudi o ljudeh, ki so prelili kri za to mesto.”
Odkar je v Ljubljani, je napisal še tri knjige, ki pa še čakajo na izid. Ena ima naslov Haiku brez meja.
“Ne maram meja. Kot človek moram iti k drugim ljudem in drugi ljudje bi radi prišli k meni. Zakaj nas pri tem ustavljajo meje in nadzor? Vsi smo ljudje – ne glede na barvo kože.“
Novinar Dnevnika Andraž Rožman, ki spremlja Mohamedovo zgodbo že od njegovega prihoda v Ljubljano, poudarja, da zgodbe ljudi rušijo predsodke in stereotipe. “Mohamed mej ne priznava. Fascinira me, kako z otroško iskrico v očeh še vedno verjame v svet brez mej, da enkrat ne bo vseh teh mej in ograj, ki jih poznamo danes.”
Mohamed je iz Alepa do Slovenije potoval 42 dni. Pri tem je prečkal številne meje, doživel je tudi brodolom. “Za prečkanje vsake meje potrebuješ denar. Meje so nevarne. Zelo nevarno je tudi prečkanje morja. Ladja se je prevrnila in številni so umrli. Bil sem v skupini ljudi, ki je preživela. Rešila nas je turška vojska. Toda 37 ljudi je umrlo.”
Kustosinja v MG+MSUM in urednica knjige Enaindvajset žensk iz Ljubljane Adela Železnik pravi, da je najbolj pomembno, da spoznamo drug drugega in da vemo, da z gostoljubnostjo ne le dajemo, ampak se s sobivanjem z tudi oplemenitimo.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mohamed Abdul Munem se je že rodil kot begunec – bil je palestinski begunec v Siriji. V Alepu je ustanovil svojo založbo in izdal dela številnih avtorjev – svojih ni smel, saj ni pisal naklonjeno režimu.
Sirski pesnik Mohamed Abdul Munem, ki je svojo prvo knjigo smel izdati v Sloveniji
Mohamed Abdul Munem se je že rodil kot begunec – bil je palestinski begunec v Siriji. V Alepu je ustanovil svojo založbo in izdal dela številnih avtorjev – svojih ni smel, saj ni pisal naklonjeno režimu.
Pred dvema letoma je prišel v Slovenijo. Zdaj je Moderna galerija izdala njegovo pesniško zbirko Enaindvajset žensk iz Ljubljane. Govori o ženskah z globokim občutkom za sočloveka, ki pomagajo beguncem. (Izbor pesmi iz knjige) “Vse ženske, ki sem jih spoznal tukaj, imajo veliko srce. Pomagajo, ne da bi hotele karkoli v zameno. Pomagajo vsem beguncem. Med drugim so mi priskrbele računalnik, na katerega lahko pišem. Jaz sem pisatelj.”
Klatimira je naslov pesmi, ki jo je Mohamed Abdul Munem posvetil učiteljici, ki prihaja iz Idrije. O pesmi pravi: “Odšel sem v Idrijo, da bi videl to mesto. Šel sem v rudnik živega srebra, da bi začutil, zavohal to mesto. Pisal pa sem tudi o ljudeh, ki so prelili kri za to mesto.”
Odkar je v Ljubljani, je napisal še tri knjige, ki pa še čakajo na izid. Ena ima naslov Haiku brez meja.
“Ne maram meja. Kot človek moram iti k drugim ljudem in drugi ljudje bi radi prišli k meni. Zakaj nas pri tem ustavljajo meje in nadzor? Vsi smo ljudje – ne glede na barvo kože.“
Novinar Dnevnika Andraž Rožman, ki spremlja Mohamedovo zgodbo že od njegovega prihoda v Ljubljano, poudarja, da zgodbe ljudi rušijo predsodke in stereotipe. “Mohamed mej ne priznava. Fascinira me, kako z otroško iskrico v očeh še vedno verjame v svet brez mej, da enkrat ne bo vseh teh mej in ograj, ki jih poznamo danes.”
Mohamed je iz Alepa do Slovenije potoval 42 dni. Pri tem je prečkal številne meje, doživel je tudi brodolom. “Za prečkanje vsake meje potrebuješ denar. Meje so nevarne. Zelo nevarno je tudi prečkanje morja. Ladja se je prevrnila in številni so umrli. Bil sem v skupini ljudi, ki je preživela. Rešila nas je turška vojska. Toda 37 ljudi je umrlo.”
Kustosinja v MG+MSUM in urednica knjige Enaindvajset žensk iz Ljubljane Adela Železnik pravi, da je najbolj pomembno, da spoznamo drug drugega in da vemo, da z gostoljubnostjo ne le dajemo, ampak se s sobivanjem z tudi oplemenitimo.
Pred dnevi je javnost šokirala novica o samomoru osnovnošolke. Ta skrajen korak – samomor – sproža vrsto vprašanj, če pa gre za otroka, je tragedija še toliko hujša – ali znamo odrasli prisluhniti otrokom, jim pomagati, prepoznati stiske, misli, ki lahko vodijo tudi do teh skrajnih dejanj. Po uradnih statistikah je v letu 2021 v Sloveniji naredilo samomor 407 ljudi. Med temi so tudi mladoletni, torej otroci, stari manj kot 18 let. Z mag. Nino Krohne in dr. Albertom Mrgoletom smo govorili o preprečevanju samomorov med mladostniki.
Eden od konkretnejših korakov za zmanjševanje obremenitev okolja in učinkovitejše rabe surovin je pobuda za čim prejšnjo uvedbo kavcijskega sistema za embalažo pijač. Na tak način se zbere tudi do 3- krat več ločenega materiala za recikliranje plastenk. Pobuda, ki je po vzoru evropskih držav prišla iz Združenja industrije pijač pri Gospodarski zbornici Slovenije in je v sozvočju s prizadevanji nevladnih naravo in okoljevarstvenih organizacij, je na ministrstvu za okolje naletela na pozitiven odziv. Po optimističnem scenariju bi kavcijski sistem za plastenke in pločevinke pijač v praksi pri nas lahko zaživel čez dve leti. Podrobneje o tem Jernejka Drolec.
Danes je Svetovni dan boja proti kajenju. Kajenje je eden najpomembnejših dejavnikov za razvoj številnih obolenj (raki, dihala, bolezni srca in ožilja, zvišanje možnosti za diabetes). Kajenje je torej dejavnik tveganja, ki občutno slabša zdravje. A se mu da izogniti. Morda že na začetku, torej da posameznik niti ne prižge cigarete.
Z jutrišnjim 1. februarjem začnejo veljati nova pravila pri omejitvi covidnih potrdil. Potrdila bo mogoče podaljšati s cepljenjem s poživitvenim odmerkom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kako težki časi so trenutno za šolarje in njihove profesorje, so pokazali tudi nedavni žal tragični dogodki. Večina teh težav pa do staršev in profesorjev sploh ne pride. Kako bo, ko se bo naše življenje vrnilo v normalne tirnice, ne ve nihče. Da bi iz prve roke izvedeli, kako se s težavami spopadajo na srednjih šolah, smo govorili z ravnateljico Srednje ekonomske šole Ljubljana (Roška) mag. Andrejo Tamše.
Ročna dela, kot je na primer kvačkanje, mnogi še vedno povezujejo s preganjanjem dolgčasa v zrelih letih. A vse raje kvačkajo tudi mlajše generacije, celo kak moški se najde vmes, kar dokazuje projekt Slovenija kvačka. V zadnjih nekaj mesecih so se po vsej Sloveniji kvačkali občinski grbi, zakaj in kako, nam je povedala pobudnica in gonilna sila projekta Jadranka Smiljić. Več Andreja Čokl.
Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je leta 2005 razglasila 27. januar kot Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Na ta dan leta 1945 so namreč vojaki sovjetske rdeče armade osvobodili uničevalno taborišče Auschwitz Birkenau, kjer je bilo ubitih več kot milijon ljudi, med njimi je bilo tudi več kot 1300 Slovencev. Ob Mednarodnem dnevu spomina na holokavst se spominjamo vseh žrtev enega najhujših genocidov v zgodovini. Spominjamo se tudi pravičnikov in drugih, ki so pomagali reševati življenja v času tega tragičnega zgodovinskega obdobja, pa tudi otrok, ki so povsem nedolžni umrli v moriji 2. svetovne vojne. Već Lidija Cokan.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V naslednjih minutah pa o dokumentih. O osebnih izkaznicah in vozniških dovoljenjih bomo govorili. V roku enega leta bo namreč na področju teh uradnih identifikacijskih dokumentov prišlo do sprememb. Pri osebnih izkaznicah bomo priča posodobitvi, pri vozniških dokumentih pa čez leto dni ne bodo več veljala stara dovoljenja na tridelnem roza obrazcu. Voznice in vozniki ga bodo morali obvezno zamenjati s kartičnim, sicer ne bodo več smeli voziti v prometu. Več Marko Rozman.
Vprašanje ali bo prišlo do napada Rusije na Ukrajino, je še vedno v zraku. Potekajo diplomatski pogovori, tudi v ostrejših tonih. Predsednik ZDA Joe Biden je po včerajšnjih pogovorih z evropskimi voditelji razglasil enotnost med zavezniki. Pentagon je sporočil, da je v pripravljenosti 8500 vojakov, tudi Nato se je oglasil in sporočil, da že pošilja letala in ladje za krepitev varnosti vzhodne Evrope.
V Sloveniji smo prvi primer okuženosti s koronavirusom potrdili 4. marca 2020. Epidemija je bila uradno razglašena 12. marca. Skoraj dve leti je, odkar nam je covid spremenil življenje, razmere pa še kar trajajo. Laboratoriji so na robu zmogljivosti, zdravstveni delavci so izgoreli, ljudje pa smo nasploh utrujeni, brezvoljni in naveličani. Strokovnjaki govorijo o posebni vrsti utrujenosti - pandemični utrujenosti. Kakšne so značilnosti, kako jo prepoznamo pri sebi, drugih in kako si lahko pomagamo, o tem Tina Bončina, zdravnica in psihoterapevtka.
Ob nedavnem dogodku napada medveda na lovca nas zanima, kako ravnati ob naključnem srečanju z medvedom.
Teden, ki je pred nami je teden za opazovanje in preučevanje ptic, ki živijo okoli nas. Potem ko so pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije sredi januarja šteli ptice, ki živijo ob slovenskih vodotokih in mokriščih, so zdaj na vrsti preostale ptice. Akcija, ki se začenja danes bo trajala vse do nedelje, v njej pa lahko sodelujete vsi, ki si lahko vzamete pol ure časa in ste pripravljeni svoja opažanja zapisati na papir. Več o tem je Cirili Štuber povedal Tilen Basle iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije.
Projektna ekipa LIFE Lynx je objavila drugo poročilo o spremljanju doselitev risov v Sloveniji in na Hrvaškem. S pomočjo različnih metod spremljanja stanja so ugotovili, da je bilo v sezoni 2020/2021 na območju slovenskih Dinaridov prisotnih vsaj 24 odraslih risov, kar je malenkost več kot v preteklem obdobju. Dodatnih pet risov ima svoje teritorije na območju Alp v Sloveniji, kamor so jih doselili aprila lansko leto. Izvedena je bila tudi javnomnenjska raziskava, ki kaže, da ima slovenska javnost pozitivno stališče do risa. Doselitvi in ohranitvi risov v naših gozdovih so naklonjeni zlasti lovci in splošna javnost. Rok Černe, vodja projekta LIFE Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da je verjetnost, da sprehajalec sreča risa v naravi, skoraj nična.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Jutri bo začela veljati novela Zakona o davku na dodano vrednost, ki med drugim prinaša ukinitev izročanja papirnega računa. Tega bodo prodajalci blaga in storitev kupcu izročili le na izrecno željo. Prodajalci na neobvezno tiskanje računov še niso povsem pripravili, v zvezi potrošnikov pa imajo glede novosti pomisleke. Več Tjaša Škamperle.
Pri založbi Inštituta za kriminologijo je izšla nova monografija z naslovom »Koga reševati v času epidemije? – Etični, medicinski in kazenskopravni vidiki triaže«, ki je nastala v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Monografijo je uredila Renata Salecl, med avtoricami in avtorji poglavij pa so številne raziskovalke in raziskovalci z Inštituta za kriminologijo in drugih raziskovalnih institucij. Monografija je brezplačno dostopna.
V torek je Nacionalni inštitut za biologijo vzpostavil spletno stran za spoznavanje in ugotavljanje razširjenosti cianobakterij, ki jih lahko najdemo v vodi in tudi na kopnem, kjer so površine vlažne. Gre za spletno stran ciano.si.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov