Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mohamed Abdul Munem se je že rodil kot begunec – bil je palestinski begunec v Siriji. V Alepu je ustanovil svojo založbo in izdal dela številnih avtorjev – svojih ni smel, saj ni pisal naklonjeno režimu.
Sirski pesnik Mohamed Abdul Munem, ki je svojo prvo knjigo smel izdati v Sloveniji
Mohamed Abdul Munem se je že rodil kot begunec – bil je palestinski begunec v Siriji. V Alepu je ustanovil svojo založbo in izdal dela številnih avtorjev – svojih ni smel, saj ni pisal naklonjeno režimu.
Pred dvema letoma je prišel v Slovenijo. Zdaj je Moderna galerija izdala njegovo pesniško zbirko Enaindvajset žensk iz Ljubljane. Govori o ženskah z globokim občutkom za sočloveka, ki pomagajo beguncem. (Izbor pesmi iz knjige) “Vse ženske, ki sem jih spoznal tukaj, imajo veliko srce. Pomagajo, ne da bi hotele karkoli v zameno. Pomagajo vsem beguncem. Med drugim so mi priskrbele računalnik, na katerega lahko pišem. Jaz sem pisatelj.”
Klatimira je naslov pesmi, ki jo je Mohamed Abdul Munem posvetil učiteljici, ki prihaja iz Idrije. O pesmi pravi: “Odšel sem v Idrijo, da bi videl to mesto. Šel sem v rudnik živega srebra, da bi začutil, zavohal to mesto. Pisal pa sem tudi o ljudeh, ki so prelili kri za to mesto.”
Odkar je v Ljubljani, je napisal še tri knjige, ki pa še čakajo na izid. Ena ima naslov Haiku brez meja.
“Ne maram meja. Kot človek moram iti k drugim ljudem in drugi ljudje bi radi prišli k meni. Zakaj nas pri tem ustavljajo meje in nadzor? Vsi smo ljudje – ne glede na barvo kože.“
Novinar Dnevnika Andraž Rožman, ki spremlja Mohamedovo zgodbo že od njegovega prihoda v Ljubljano, poudarja, da zgodbe ljudi rušijo predsodke in stereotipe. “Mohamed mej ne priznava. Fascinira me, kako z otroško iskrico v očeh še vedno verjame v svet brez mej, da enkrat ne bo vseh teh mej in ograj, ki jih poznamo danes.”
Mohamed je iz Alepa do Slovenije potoval 42 dni. Pri tem je prečkal številne meje, doživel je tudi brodolom. “Za prečkanje vsake meje potrebuješ denar. Meje so nevarne. Zelo nevarno je tudi prečkanje morja. Ladja se je prevrnila in številni so umrli. Bil sem v skupini ljudi, ki je preživela. Rešila nas je turška vojska. Toda 37 ljudi je umrlo.”
Kustosinja v MG+MSUM in urednica knjige Enaindvajset žensk iz Ljubljane Adela Železnik pravi, da je najbolj pomembno, da spoznamo drug drugega in da vemo, da z gostoljubnostjo ne le dajemo, ampak se s sobivanjem z tudi oplemenitimo.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mohamed Abdul Munem se je že rodil kot begunec – bil je palestinski begunec v Siriji. V Alepu je ustanovil svojo založbo in izdal dela številnih avtorjev – svojih ni smel, saj ni pisal naklonjeno režimu.
Sirski pesnik Mohamed Abdul Munem, ki je svojo prvo knjigo smel izdati v Sloveniji
Mohamed Abdul Munem se je že rodil kot begunec – bil je palestinski begunec v Siriji. V Alepu je ustanovil svojo založbo in izdal dela številnih avtorjev – svojih ni smel, saj ni pisal naklonjeno režimu.
Pred dvema letoma je prišel v Slovenijo. Zdaj je Moderna galerija izdala njegovo pesniško zbirko Enaindvajset žensk iz Ljubljane. Govori o ženskah z globokim občutkom za sočloveka, ki pomagajo beguncem. (Izbor pesmi iz knjige) “Vse ženske, ki sem jih spoznal tukaj, imajo veliko srce. Pomagajo, ne da bi hotele karkoli v zameno. Pomagajo vsem beguncem. Med drugim so mi priskrbele računalnik, na katerega lahko pišem. Jaz sem pisatelj.”
Klatimira je naslov pesmi, ki jo je Mohamed Abdul Munem posvetil učiteljici, ki prihaja iz Idrije. O pesmi pravi: “Odšel sem v Idrijo, da bi videl to mesto. Šel sem v rudnik živega srebra, da bi začutil, zavohal to mesto. Pisal pa sem tudi o ljudeh, ki so prelili kri za to mesto.”
Odkar je v Ljubljani, je napisal še tri knjige, ki pa še čakajo na izid. Ena ima naslov Haiku brez meja.
“Ne maram meja. Kot človek moram iti k drugim ljudem in drugi ljudje bi radi prišli k meni. Zakaj nas pri tem ustavljajo meje in nadzor? Vsi smo ljudje – ne glede na barvo kože.“
Novinar Dnevnika Andraž Rožman, ki spremlja Mohamedovo zgodbo že od njegovega prihoda v Ljubljano, poudarja, da zgodbe ljudi rušijo predsodke in stereotipe. “Mohamed mej ne priznava. Fascinira me, kako z otroško iskrico v očeh še vedno verjame v svet brez mej, da enkrat ne bo vseh teh mej in ograj, ki jih poznamo danes.”
Mohamed je iz Alepa do Slovenije potoval 42 dni. Pri tem je prečkal številne meje, doživel je tudi brodolom. “Za prečkanje vsake meje potrebuješ denar. Meje so nevarne. Zelo nevarno je tudi prečkanje morja. Ladja se je prevrnila in številni so umrli. Bil sem v skupini ljudi, ki je preživela. Rešila nas je turška vojska. Toda 37 ljudi je umrlo.”
Kustosinja v MG+MSUM in urednica knjige Enaindvajset žensk iz Ljubljane Adela Železnik pravi, da je najbolj pomembno, da spoznamo drug drugega in da vemo, da z gostoljubnostjo ne le dajemo, ampak se s sobivanjem z tudi oplemenitimo.
Dva tedna minevata od ruskega vojaškega napada na Ukrajino, državo je zapustilo že skoraj dva milijona 200 tisoč ljudi. Nekaj upanja v diplomatsko rešitev konflikta je vzbujalo današnje srečanje zunanjih ministrov obeh držav, Sergeja Lavrova in Dmitra Kulebe v turškem mestu Antalya. Šlo je za prvo srečanje na tej ravni po začetku vojne, a, kot kaže, ni prineslo napredka.
Poljska je preplavljena z begunci, ki zaradi vojne bežijo iz Ukrajine. Po zadnjih podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je v zadnjih 24tih urah iz Ukrajine zbežalo več kot 140.000 ljudi. Od 24. februarja, ko je Rusija napadla Ukrajino, je državo tako zapustilo že več kot 2 milijona 150 tisoč ljudi.
Letošnja nagrada za največji jamarski dosežek v letu 2021 gre v roke Jamarskemu klubu Novo mesto za raziskovanje Skalarjevega brezna na Kaninskem pogorju, ki velja za Himalajo svetovnega jamarstva. Raziskovanje je bilo medklubsko in Skalarjevo brezno, kjer so se prva odkritja pričela že davnega leta 1985, potem pa je bilo malce pozabljeno, je še eno tistih, ki presega magično globino 1000 metrov: zdaj so jamarji dosegli globino 1167 metrov in zavidljivo dolžino 6494 metrov. In kar je za jamarja najlepše - ni še konec. Alenka Terlep se je pogovarjala z Juretom Tičarjem, jamarjem JK Novo mesto in doktorjem geografije z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.
Tudi v italijanski javnosti glede dogajanja v Ukrajini vlada vsesplošna zaskrbljenost. Vlada je razglasila novo izredno stanje, ki je omejeno na ukrepe, povezane na odpravljanje posledic ukrajinskega konflikta, in ki naj bi trajalo do konca tega leta. Državljani se seveda bojijo zlasti novih podražitev cen energentov, sicer pa je ob vojnih situacijah v Evropi in Sredozemlju prva italijanska reakcija vedno sočutna in dobrodelna – in tako je tudi tokrat. Več v pogovoru z dopisnikom RTV Slovenija iz Rima Jankom Petrovcem.
Iz ukrajinskih mest Sumi in Irpin poročajo o evakuaciji civilistov. Iz Ukrajine je pred spopadi zbežalo že več kot dva milijona ljudi. Med smrtnimi žrtvami ukrajinsko-ruskih spopadov naj bi bila tudi dva ruska generala. Svet pa že gleda proti četrtku, ko naj bi se v letovišču Antalyja na jugu Turčije srečala ruski in ukrajinski zunanji minister.
Rusko-ukrajinska vojna je vse bolj tudi informacijska, ki se odraža tudi na družbenih omrežjih. Komu verjeti o dogajanju na frontnih črtah in v Rusiji, kdo zmaguje v medijski vojni, ali je cenzura tudi blokada Kremlju naklonjenih medijev Russia Today in Sputnik v Evropski uniji? O tem smo se pogovarjali s profesorjem za medijske politike in regulacijo na ljubljanski fakulteti za družbene vede Markom Milosavljevićem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V zadnjih dneh poslušamo številne novice o beguncih, ki prihajajo iz Ukrajine. Na Slovenski filantropiji so pred dnevi pričeli z zbiranjem interesa pripravljenosti pomoči beguncem, ki bi morebitno prispeli v Slovenijo. Predstavnik Slovenske filantropije Franci Zlatar poudarja, da je odziv javnosti dober in da se je do danes za pomoč prijavilo čez 600 prostovoljcev. Več Marko Rozman.
Na novinarski konferenci zaposlenih na RTV Slovenija so se predstavniki posameznih aktivov odzvali na dogajanje na RTVS v minulem tednu ter predstavili zahteve za ohranitev nepristranskosti in profesionalnosti javnega servisa. Menijo namreč, da sta profesionalnost in nepristranskost javnega servisa čedalje bolj ogroženi.
Sarajevska novinarka Aida Čerkez je Ukrajincem napisala pismo. Prizori iz Ukrajine jo spominjajo na oblegano Sarajevo. Ljudje, ki so vojno doživeli, vedo, da ne bo vse v redu. A na koncu bodo zmagali. Aida, nekoč vojna novinarka, je napisala tudi scenarij za kratki film - Kako se imenuje ta država? Prevod pisma Ukrajincem je prebrala Ivana Stipić Lah.
Konec aprila se izteče mandat sedemčlanskemu Svetu za radiodifuzijo. To je telo, ki ima dolg seznam pristojnosti, saj daje soglasja in mnenja k pomembnim odločitvam in dokumentom, usodnim za radiodifuzne medije, svet piše letna poročila in ocenjuje stanje na področju radiodifuzije, kar pomeni, da ima lahko v medijskem prostoru precejšen vpliv. Tatjana Pirc se je pogovarjala z Alešem Lipičnikom, predsednikom Sveta za radiodifuzijo.
Število Ukrajincev, ki so od 24. februarja, ko se je začela ruska ofenziva, zapustili svojo domovino, se je povzpelo že na več kot 1,5 milijona. Samo na Poljsko je odšlo več kot 1,067 milijona ljudi. Dopisnica RTV Slovenija Polona Fijavž poroča o kaosu na Poljskem.
»Svet je lep, ohrani vid,« je geslo ob svetovnem tednu glavkoma, ki se je začel včeraj. Le s pravočasnim odkritjem in zdravljenjem glavkoma ohranimo vid ter preprečimo hudo slabovidnost in slepoto, poudarja Sekcija za glavkom Združenja oftalmologov Slovenije. Glavkom se največkrat začne brez kakršnih koli težav za bolnika – dokler ne napreduje in povzroči nepovratne okvare na vidnem živcu. Je drugi najpogostejši vzrok za slepoto. Prispevek Petre Medved.
Zvoki tamburic so v Šmartnem navzoči že od leta 1892, ko je Ivan Bartl zbral in vodil tedanjo tamburaško skupino. Kasnejših pisnih virov o delovanju tamburašev je malo in šele leta 1983 je prišla pobuda za ponovno ustanovitev skupine šmarskih tamburašev. Od leta 2014 Tamburaško skupino Šmartno pri Litiji vodi Štefan Vidic. Člani orkestra se zavedajo pomena ohranjanja kulturne dediščine, zato vsako leto poskrbijo za podmladek v orkestru, ki je tako generacijsko mešan, znanja ter veščine pa prehajajo iz starejših generacij na mlajše in tudi obratno. Šmarski tamburaši se redno udeležujejo srečanj v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, visoke ocene in zlata priznanja so njihova stalnica. Spored koncerta bo ponudil priredbe ljudskih pesmi in popevk ter umetne skladbe za tamburaški orkester.
Pogovor z županom občine Šmartno pri Litiji Rajkom Meserkom
Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo smo se v jutru na Prvem pogovarjala s prof. dr. Mihaelom Sekavčnikom, dekanom Fakultete za strojništvo.
Otroci niso imuni na dogajanje okoli sebe. Marsikaj vidijo na televiziji in spletnih omrežjih, marsikaj slišijo tudi, ko se odrasli pogovarjajo med seboj. Na njihovo razumevanje vojne lahko vplivajo tudi domišljijski svet pravljic in računalniških iger, zato je dobro, da se odrasli z otroki pogovarjajo o vojni. A kako? Odkrito in otrokovi starosti primerno, pravi strokovna delavka na osnovni šoli in psihoterapevtka Andreja Ninkovič.
Ruska vojska je ponoči zavzela ukrajinsko jedrsko elektrarno Zaporožje na jugu države, je sporočila ukrajinska agencija za jedrsko energijo. V nuklearki je predtem zaradi ruskega obstreljevanja zagorelo, a so požar že pogasili. Dogodek nima vpliva na nas, sporočajo iz Uprave za jedrsko varnost. Z jedrskim strokovnjakom je govorila Maja Derčar.
Poljska je v nekaj dneh oskrbela več kot 600 tisoč beguncev. Pogovor s Polono Fijavž.
Kompromisni dogovor notranjih ministrov Evropske Unije o uporabi evropske direktive o začasni zaščiti beguncev pomeni, da bodo begunci upravičeni do nastanitve, izobraževanja, nujne zdravstvene pomoči, finančne pomoči ter dela. Prost dostop do trga dela pomeni, da se oseba lahko zaposli in dela pod enakimi pogoji kot slovenski državljani, delodajalec pa zanjo ne potrebuje posebnega delovnega dovoljenja. Odgovora na vprašanje kje se bodo migranti zaposlovali in v kakšnem obsegu, še ne moremo dati.
Neveljaven email naslov