Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
21. februar velja za mednarodni dan turističnih vodnikov in zato na ta dan marsikje po Sloveniji v organizaciji različnih stanovskih združenj turističnih vodnikov potekajo brezplačna vodenja, ki se jih lahko udeleži kdorkoli. Nekaj vodenj pa je namenjenih različnim ranljivim skupinam, v Ljubljani so tako vodniki posebno vodenje pripravili za begunce, pa za brezdomce, Slovenski etnografski muzej je med svoje eksponate povabil gluhe in naglušne, Slamnikarski muzej v Domžalah je gostil slepe in slabovidne. Vse bolj se namreč turistični delavci in tudi vodniki zavedajo pomembnosti dostopnega oziroma inkluzivnega turizma, torej turizma za osebe s posebnimi potrebami: slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, gibalno ovirane, pa osebe z motnjami v duševnem razvoju …
Ob mednarodnem dnevu turističnih vodnikov poudarjen dostopni turizem, v Domžalah Slamnikarski muzej odkrivali slepi
21. februar velja za mednarodni dan turističnih vodnikov in zato na ta dan marsikje po Sloveniji v organizaciji različnih stanovskih združenj turističnih vodnikov potekajo brezplačna vodenja, ki se jih lahko udeleži kdorkoli. Nekaj vodenj pa je namenjenih različnim ranljivim skupinam, v Ljubljani so tako vodniki posebno vodenje pripravili za begunce, pa za brezdomce, Slovenski etnografski muzej je med svoje eksponate povabil gluhe in naglušne, Slamnikarski muzej v Domžalah je gostil slepe in slabovidne. Vse bolj se namreč turistični delavci in tudi vodniki zavedajo pomembnosti dostopnega oziroma inkluzivnega turizma, torej turizma za osebe s posebnimi potrebami: slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, gibalno ovirane, pa osebe z motnjami v duševnem razvoju …
Dostopni turizem je pomemben del turistične ponudbe, so pa za vodenje takih skupin seveda potrebna tudi specifična znanja. Dominika Koritnik Trepel, dolgoletna turistična vodnica in članica Kluba profesionalnih turističnih vodnikov Slovenije, ki se je specializirala tudi za dostopni turizem, tako kot predavateljica sodeluje pri izobraževanju novih turističnih vodnikov in jih opozarja na posebnosti, ki jih zahtevajo posamezne ranljive skupine. Vodniki torej so oziroma bodo pripravljeni, kaj pa naše kulturne ustanove in turistični objekti? So dovolj prilagojeni potrebam teh obiskovalcev?
“Nekaj jih je, ni pa to številka, ki bi jo želeli. Nekateri muzeji, ki so umeščeni v starejše zgradbe, zaradi zaščite zgradbe s strani države ne dovoljujejo nekih dodatnih posegov oziroma urejanja, načeloma ni težav pri novejših zgradbah, se pa vse nekako da z veliko dobre volje in dogovarjanja prilagoditi. Na žalost pa je na splošno premalo dostopnosti.”
Klub profesionalnih turističnih vodnikov Slovenije, KD Franca Bernika Domžale in Turistično informacijski center Domžale so v Slamnikarskem muzeju v Domžalah pripravili vodenje za skupino iz Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica. Za Katarino Rus Krušelj, vodjo muzejske dejavnosti v KD Franca Bernika in vodnico po Slamnikarskem muzeju, je bila to čisto nova izkušnja.
“Zelo posebna dogodivščina … Imeli smo predpriprave, šli skozi zbirko in odstranili vse morebitne ovire … Pri vodenju smo dali prednost muzejskim predmetom, ki jih lahko otipamo, v muzejih je to ponavadi prepovedano. Tudi navodila so bila drugačna kot pri videčih obiskovalcih.”
In vse našteto je tudi tisto, kar slepi in slabovidni pričakujejo, je po končanem vodenju in ogledu muzeja potrdil Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica.
“Če uredimo dostopnost do prostora, storitev in informacij, je zadeva urejena za vse. Slepi in slabovidni ne vidimo, vse ostalo pa čutimo z drugimi čutili, kjerkoli v turizmu se lahko pojavljamo, tako v naravi kot v muzejih. Če je vse skupaj še bolje prilagojeno, kar se tudi izboljšuje, pa je še boljše.”
Seveda so slepi in slabovidni le ena od skupin oseb, ki potrebujejo določene prilagoditve v muzejih, kulturnih ustanovah, turističnih objektih in turističnih krajih, česar se turistični vodniki že dobro zavedajo in so na to pripravljeni, mnogo dela pa bo še na infrastrukturi in drugih področjih. Ampak stvari se premikajo in prav je tako.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
21. februar velja za mednarodni dan turističnih vodnikov in zato na ta dan marsikje po Sloveniji v organizaciji različnih stanovskih združenj turističnih vodnikov potekajo brezplačna vodenja, ki se jih lahko udeleži kdorkoli. Nekaj vodenj pa je namenjenih različnim ranljivim skupinam, v Ljubljani so tako vodniki posebno vodenje pripravili za begunce, pa za brezdomce, Slovenski etnografski muzej je med svoje eksponate povabil gluhe in naglušne, Slamnikarski muzej v Domžalah je gostil slepe in slabovidne. Vse bolj se namreč turistični delavci in tudi vodniki zavedajo pomembnosti dostopnega oziroma inkluzivnega turizma, torej turizma za osebe s posebnimi potrebami: slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, gibalno ovirane, pa osebe z motnjami v duševnem razvoju …
Ob mednarodnem dnevu turističnih vodnikov poudarjen dostopni turizem, v Domžalah Slamnikarski muzej odkrivali slepi
21. februar velja za mednarodni dan turističnih vodnikov in zato na ta dan marsikje po Sloveniji v organizaciji različnih stanovskih združenj turističnih vodnikov potekajo brezplačna vodenja, ki se jih lahko udeleži kdorkoli. Nekaj vodenj pa je namenjenih različnim ranljivim skupinam, v Ljubljani so tako vodniki posebno vodenje pripravili za begunce, pa za brezdomce, Slovenski etnografski muzej je med svoje eksponate povabil gluhe in naglušne, Slamnikarski muzej v Domžalah je gostil slepe in slabovidne. Vse bolj se namreč turistični delavci in tudi vodniki zavedajo pomembnosti dostopnega oziroma inkluzivnega turizma, torej turizma za osebe s posebnimi potrebami: slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, gibalno ovirane, pa osebe z motnjami v duševnem razvoju …
Dostopni turizem je pomemben del turistične ponudbe, so pa za vodenje takih skupin seveda potrebna tudi specifična znanja. Dominika Koritnik Trepel, dolgoletna turistična vodnica in članica Kluba profesionalnih turističnih vodnikov Slovenije, ki se je specializirala tudi za dostopni turizem, tako kot predavateljica sodeluje pri izobraževanju novih turističnih vodnikov in jih opozarja na posebnosti, ki jih zahtevajo posamezne ranljive skupine. Vodniki torej so oziroma bodo pripravljeni, kaj pa naše kulturne ustanove in turistični objekti? So dovolj prilagojeni potrebam teh obiskovalcev?
“Nekaj jih je, ni pa to številka, ki bi jo želeli. Nekateri muzeji, ki so umeščeni v starejše zgradbe, zaradi zaščite zgradbe s strani države ne dovoljujejo nekih dodatnih posegov oziroma urejanja, načeloma ni težav pri novejših zgradbah, se pa vse nekako da z veliko dobre volje in dogovarjanja prilagoditi. Na žalost pa je na splošno premalo dostopnosti.”
Klub profesionalnih turističnih vodnikov Slovenije, KD Franca Bernika Domžale in Turistično informacijski center Domžale so v Slamnikarskem muzeju v Domžalah pripravili vodenje za skupino iz Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica. Za Katarino Rus Krušelj, vodjo muzejske dejavnosti v KD Franca Bernika in vodnico po Slamnikarskem muzeju, je bila to čisto nova izkušnja.
“Zelo posebna dogodivščina … Imeli smo predpriprave, šli skozi zbirko in odstranili vse morebitne ovire … Pri vodenju smo dali prednost muzejskim predmetom, ki jih lahko otipamo, v muzejih je to ponavadi prepovedano. Tudi navodila so bila drugačna kot pri videčih obiskovalcih.”
In vse našteto je tudi tisto, kar slepi in slabovidni pričakujejo, je po končanem vodenju in ogledu muzeja potrdil Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica.
“Če uredimo dostopnost do prostora, storitev in informacij, je zadeva urejena za vse. Slepi in slabovidni ne vidimo, vse ostalo pa čutimo z drugimi čutili, kjerkoli v turizmu se lahko pojavljamo, tako v naravi kot v muzejih. Če je vse skupaj še bolje prilagojeno, kar se tudi izboljšuje, pa je še boljše.”
Seveda so slepi in slabovidni le ena od skupin oseb, ki potrebujejo določene prilagoditve v muzejih, kulturnih ustanovah, turističnih objektih in turističnih krajih, česar se turistični vodniki že dobro zavedajo in so na to pripravljeni, mnogo dela pa bo še na infrastrukturi in drugih področjih. Ampak stvari se premikajo in prav je tako.
Naftni trgovec Petrol podira rekorde. Lani je zabeležil kar 5,4 milijarde evrov prihodkov. Širi se na jugovzhod, investira v energetske rešitve, njegove trgovine HIP HOP se presenetljivo krepijo. Republika Slovenija pazi, da v Petrolu ne izgublja deleža, nasprotno, leta 2017 in letos je delnice Petrola kupovala. Ni pa država edini lastnik v razpršeni delničarski strukturi podjetja. Med lastniki, poslovnimi partnerji, strankami in potrošniki uspešno krmari predsednik uprave Petrola Tomaž Berločnik, ki je na vrhu že osem let. Upravni odbor Združenja Manager ga je izbral za managerja leta.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Potniki, ki zaradi prizemljitve Adrijinih letal ne morejo priti na želeni cilj, se morajo znajti sami in si poiskati druge ustrezne povezave. Za nekatere destinacije, kot so München, Zürich in Frankfurt, si lahko priskrbijo letalsko povezavo iz nekaterih okoliških letališč, kot so Zagreb, Trst, Gradec in Benetke. Lahko pa izberejo tudi druge prevoze, denimo vlak ali avtobus. Taka pot bo potnikom vzela precej časa, bo pa lahko veliko cenejša kot letalski prevoz, pojasnjuje Darja Topolšek iz celjske fakultete za logistiko. In še nekaj alternativnih možnosti za potnike: Do Frankfurta boste z vlakom potovali deset ur, z avtobusom pa 12 ur. Do Münchna traja vožnja z vlakom dobrih šest ur, vožnja z avtobusom pa je uro krajša. Do Skopja in Sarajeva z vlakom ni direktne povezave, medtem ko vožnja z avtobusom do Sarajeva traja 12 ur, do Skopja pa 15 ur. Da avtobusi in vlaki ne morejo nadomestiti letalskih prevozov in da pri nas nimamo strategije mednarodnih prometnih povezav, pa opozarja Matej Ogrin z oddelka za geografijo pri ljubljanski filozofski fakulteti, ki se ukvarja s problematiko prometa. Z njim se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić.
V javnih nastopih in razpravah, na družabnih omrežjih, pa tudi v medijih je vse več sovražnega govora. Zakon o medijih v osmem členu prepoveduje medijsko spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti, za kršitelje pa ne predvideva nobenih sankcij, te so uzakonjene le za sovražni govor v oglasnih vsebinah. Bi bilo treba v noveli zakona o medijih sovražni govor v medijskih vsebinah obravnavati strožje? Kaj so o zaostritvi, kakršno predlaga ministrstvo za kulturo, povedali novinar Primož Cirman, podpredsednik Društva novinarjev Slovenije, Leo Oblak, ustanovitelj radijske mreže Infonet, novinar dr. Jože Možina, ki je predstavil stališče Združenja novinarjev in publicistov, dr. Žiga Turk, profesor, publicist, bivši minister, in odvetnica Jasna Zakonjšek? To je preverila Tatjana Pirc.
Številni Slovenci, ki v organizaciji turističnih agencij dopustujejo v tujini, se sprašujejo, kako bodo zaradi odpovedi letov prispeli domov. Turistične agencije svoje potnike mirijo. Tako v agenciji Relax kot tudi v agenciji Palma zagotavljajo, da za svoje potnike že urejajo nadomestne letalske prevoze. Vsi tisti, ki dopustujejo na grških otokih in v Turčiji in bi se morali danes vrniti v Slovenijo, bodo prispeli domov s kakšno uro zamude, vsekakor pa bo to danes, zagotavljajo. Tudi za potnike, ki v prihodnjih dneh odhajajo na dopust, bodo uredili prevoz z drugim letalskim prevoznikom. Precej večje posledice pa bo zaradi odpovedi letov občutil slovenski turizem. Tako opozarja strokovnjakinja za turizem Maja Uran Maravić. Z njo se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Britanski potovalni velikan Thomas Cook je danes razglasil stečaj. V tujini je zaradi propada podjetja obstalo 600 tisoč turistov, med njimi 150 tisoč Britancev, ki pri vrnitvi v tujino pričakujejo pomoč vlade. Ta je sporočila, da je v ta namen že najela letala. Vendar še ni jasno, ali jih bo dovolj oziroma kdaj bodo lahko vse prepeljali v domovino. Kako pa stečaj Thomasa Cooka vpliva na izvajanje potovanj, ki jih nudijo slovenske turistične agencije? Na našo turistično ponudbo in na naše turiste propad tega potovalnega velikana ne bo imel večjega vpliva, saj naš turistični trg ni vezan na angleški trg, zagotavlja Mišo Mrvaljević iz Združenja turističnih agencij, ki razmere v turizmu tako pri nas kot v svetu dobro pozna.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Javni potniški promet, kolesarjenje in hoja so tri oblike mobilnosti za katere pravimo, da so trajnostne. Marko Peterlin, direktor Inštituta za politike prostora si želi, da jih ne bi več poimenovali alternativne možnosti. Prvi pogoj, da lahko vožnjo z avtomobilom zamenjamo za kaj bolj trajnostnega je, da imamo urejeno infrastrukturo. Slovenci smo v vrhu EU v deležu stroškov, ki jih gospodinjstva porabijo za promet in obratovaje vozil. To je posledica avtomobilskega načina življenja. Navajeni smo, da gremo povsod z avtomobilom in pozabljamo, da so razdalje do 2km primerne za hojo. Redna vadba, tudi hoja, je v kombinaciji z zdravo prehrano, miselno aktivnostjo in zdravim življenjskim stilom lahko eden od dejavnikov, ki zmanjšuje tveganje za demenco, pove dr. Milica Gregorič Kramberger iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Športna pedagoginja Alenka Košir na družbenih omrežjih spodbuja sledilce, naj vsak dan naredijo 10.000 korakov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na slovenskem Krasu se že dober teden mudi ekipa Evropske vesoljske agencije. Prvič pri nas namreč poteka specialno usposabljanje za astronavte, ki bodo nekega dne poleteli na mednarodno vesoljsko postajo. Pred tem pa si morajo nabrati vrsto ključnih veščin, se soočiti z kar najbolj zahtevnimi okolji in se naučiti plodno obvladovati stres. Danes so se tako spustili v jamo, v kateri bodo ostali neprekinjeno šest dni, opraviti pa bodo morali tudi vrsto nalog. Več v prispevku Nine Slaček.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Sodobna tehnologija poleg vrste pozitivnih učinkov na področju zasebnosti delavcev prinaša mnogo vprašanj. Kot pravi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik na vsakem koraku za seboj puščamo elektronske drobtinice. To delodajalci s pridom izkoriščajo in tudi na ta način nadzorujejo delovni proces. Več Urška Valjavec.
V Sloveniji praznujemo stoletnico organizirane skrbi za slepe in slabovidne. Prvo ustanovo za slepe smo v Ljubljani dobili leta 1919. V njej so bile organizirane osnovna šola in delavnice za usposabljanje v pletarstvu in ščetarstvu. Josip Kobal, ki je bil takrat upravitelj Zavoda, je napisal prvi slovenski Abecednik v braillovi pisavi – Početnico. Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, kot se je imenoval prej, zdaj Center Iris - Center za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne Ljubljana - izvaja prilagojene vzgojno izobraževalne programe za slepe in slabovidne od vrtca do srednje šole. Petra Medved je ob tej obletnici - danes zvečer bo v Slovenski filharmoniji slavnostna akademija s kulturnim programom - pred mikrofon povabila ravnateljico Centra Iris Katjušo Koprivnikar, ki je med drugim povedala, kakšen je strokovni razvoj na področju poučevanja slepih in slabovidnih pri nas. Foto: Arhiv Centra Iris.
Podatki Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si kažejo, da gre pri zlorabah otrok na spletu največkrat tudi na spletu za klasično nasilje: žaljenje, izsiljevanje in objavljanje neprimernih vsebin, a vedno več je tudi gradiva, ki prikazujejo spolne zlorabe otrok. Raziskave sicer kažejo, da je na svetu spolno zlorabljen vsak peti otrok.
Sončno in za ta čas zelo toplo vreme, ki nas je spremljalo v zadnjih dneh, se je poslovilo s prehodom izrazite hladne fronte. V povprečju se je marsikje ohladilo za več kot deset stopinj Celzija. Če smo se že poslovili od poletja, bomo še videli, je pa že znano, da je za nami eno najtoplejših poletij. Marko Korošec, ljubiteljski meteorolog poudarja, da je po podatkih ARSa za nami drugo najtoplejše poletje po letu 1961. V teh dneh se sicer nahaja na Ferskih otokih. Gre za skupino otokov v Severnem Atlantskem oceanu med Škotsko in Islandijo. Vreme je izredno spremenljivo in vremenska napoved po besedah Korošca nima večjega pomena. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.
Z revizijo je Računsko sodišče preverjalo, ali država zadovoljivo skrbi za tiste, ki zaradi starosti, duševne in telesne prizadetosti potrebujejo pomoč drugih. Kot navajajo v poročilu, vlada in ministrstvi za delo ter zdravje ne zagotavljajo enakovredne dostopnosti storitev vsem tistim, ki jih potrebujejo. Upokojenci si zelo težko plačujejo oskrbo v domu za starejše, kjer so dodatna težava nedorečeni kriteriji za sprejem in prostorska stiska. Več Jure Čepin.
To jesen mineva 100 let odkar je v Stuttgartu v Nemčiji odprla vrata prva waldorfska šola. Kot poudarjajo avtorji waldorfske pedagogike, se je ta pedagogika rodila iz želje po ustvarjanju boljšega sveta na pogorišču prve svetovne vojne. Danes na svetu deluje več kot 1000 teh šol na vseh celinah. Tudi v Sloveniji. Več v prispevku Nataše Lang.
Včasih se usoda z ljudmi poigra na načine, ki jih je težko razumeti. Včeraj popoldne se je čas v Sloveniji za trenutek ustavil – kot strela z jasnega je najprej po medijih, nato pa še po družbenih omrežjih zakrožila novica, da je za posledicami delovne nesreče v gozdu čisto blizu doma umrl vrhunski alpinist, turni smučar in gorski reševalec Davo Karničar. Turno smučanje z najbolj nemogočih strmin je tisto, zaradi česar se je Davo Karničar tako močno zapisal v kolektivno zavest Slovencev. Alpinist je postal leta 1980, leta 1989 je preplezal Nanga Parbat, 4 leta kasneje pa še K2. Leta 1995 je opravil alpinistični spust z Anapurne in leto kasneje še s Šiše Pangme. Leta 1996 je najprej odšel v izvidnico pod Mount Everest in dal vedeti, da bo poizkusil smučati tudi z njega. Ko je leta 2000 kot prvi tudi opravil še alpinistični smuk s strehe sveta, je s tem kot prvi zemljan zaključil tudi svoj opus smučanj z najvišjih vrhov vseh celin. Presmučal je celo vrsto alpinističnih smeri in celo Sinji slap nad Jezerskim, kar je že na skrajni meji verjetnega – gre namreč za slap, ki ga plezalci preplezajo s pomočjo opreme za ledno plezanje. Seveda je poznal tudi strah, a se ga je naučil sprejemati in obvladovati. Davo Karničar je bil tudi mož in oče, ki je za seboj pustil veliko praznino. To bodo močno občutili tudi prebivalci Jezerskega, saj je bil predan član lokalne skupnosti, gorski reševalec in organizator številnih dogodkov, seveda povezanih z gorami. Prepričan sem, da je z njimi hotel ostati prav do zadnjega, do včeraj, ko ga je kruta usoda po vseh nevarnostih, ki jih je srečno preživel, za vedno odpeljala iz njemu tako ljube domače vasi. A spomin nanj bo na Jezerskem ostal za zmeraj.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov