Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V sklopu oddaje Prvi na obisku na sankališču v Gozd Martuljku smo pred mikrofon povabili Tilna Siršeta, ki se ukvarja s športnim sankanjem na umetnih progah
"Največ, kar lahko v Sloveniji dosežeš v tem športu, je uvrstitev na olimpijske igre"
Mednarodna smučarska zveza Slovenijo na področju športnega sankanja uvršča med manj napredne države. Ljudi, ki se pri nas resneje ukvarjajo s tem športom, bi skoraj lahko prešteli na prste ene roke. Poleg Tilna Siršeta je v članski kategoriji še en sankač, med mladinci jih je 8 ali 9, nekaj je tudi mlajših sankačev. Njihova “domača” proga je nemški Königsee, saj umetnih prog v Sloveniji ni.
Tilen Sirše se s tem športom ukvarja 12 let. Prvič je na sani, ki so bile nekoliko drugačne, sedel poleti. S sanmi, na katere so pritrjeni koleščki, sankači tudi sicer tekmujejo takrat, ko ni snega. Z umetno ledeno progo se je srečal nekoliko pozneje:
Prve tri vožnje so bile za pozabit. Na prvi sem padel, druga je bila dobra, pri tretji pa sem si zlomil nogo.
Kljub poškodbam in razmeram, ki so daleč od optimalnih, je vztrajal. Ves ta čas je moral usklajevati študij, šport in delo prek študentskega servisa, ki ga je opravljal tudi za to, da bi lahko še naprej treniral.
Skozi vsa leta je bilo treba biti vztrajen, se odpovedati marsičemu. Marsikdo si tega ne predstavlja. Ko pa doživiš to, da se lahko udeležiš olimpijskih iger, je vso odrekanje in ves trud poplačan.
Tilen sicer s svojim nastopom v Pjongčangu ni najbolj zadovoljen, saj je v 2. vožnji padel. Na vprašanje, ali se bo poskušal uvrstiti tudi na naslednje igre, odgovarja, da nikoli ne reci nikoli, so pa zdaj v njegovem življenju v ospredju drugi cilji.
4533 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V sklopu oddaje Prvi na obisku na sankališču v Gozd Martuljku smo pred mikrofon povabili Tilna Siršeta, ki se ukvarja s športnim sankanjem na umetnih progah
"Največ, kar lahko v Sloveniji dosežeš v tem športu, je uvrstitev na olimpijske igre"
Mednarodna smučarska zveza Slovenijo na področju športnega sankanja uvršča med manj napredne države. Ljudi, ki se pri nas resneje ukvarjajo s tem športom, bi skoraj lahko prešteli na prste ene roke. Poleg Tilna Siršeta je v članski kategoriji še en sankač, med mladinci jih je 8 ali 9, nekaj je tudi mlajših sankačev. Njihova “domača” proga je nemški Königsee, saj umetnih prog v Sloveniji ni.
Tilen Sirše se s tem športom ukvarja 12 let. Prvič je na sani, ki so bile nekoliko drugačne, sedel poleti. S sanmi, na katere so pritrjeni koleščki, sankači tudi sicer tekmujejo takrat, ko ni snega. Z umetno ledeno progo se je srečal nekoliko pozneje:
Prve tri vožnje so bile za pozabit. Na prvi sem padel, druga je bila dobra, pri tretji pa sem si zlomil nogo.
Kljub poškodbam in razmeram, ki so daleč od optimalnih, je vztrajal. Ves ta čas je moral usklajevati študij, šport in delo prek študentskega servisa, ki ga je opravljal tudi za to, da bi lahko še naprej treniral.
Skozi vsa leta je bilo treba biti vztrajen, se odpovedati marsičemu. Marsikdo si tega ne predstavlja. Ko pa doživiš to, da se lahko udeležiš olimpijskih iger, je vso odrekanje in ves trud poplačan.
Tilen sicer s svojim nastopom v Pjongčangu ni najbolj zadovoljen, saj je v 2. vožnji padel. Na vprašanje, ali se bo poskušal uvrstiti tudi na naslednje igre, odgovarja, da nikoli ne reci nikoli, so pa zdaj v njegovem življenju v ospredju drugi cilji.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes je mednarodni dan ozaveščanja o poškodbah hrbtenjače, ki letos poteka pod geslom – ustavimo poškodbe hrbtenjače. V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so se v sodelovanju z Zvezo paraplegikov Slovenije pridružili pobudi Mednarodnega združenja strokovnjakov s področja bolezni in poškodb hrbtenjače z namenom, da javnost opozorijo, da je poškodbe hrbtenjače mogoče preprečiti. Zavedati se moramo, da nesreča lahko doleti vsakogar in kjerkoli, so še opozorili na Inštitutu Soča. Več pa v prispevku Petre Medved.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na prvi šolski dan je tudi ekipa Prvega prestopila šolski prag in preverila, kakšno leto je pred šolarji in zaposlenimi na šoli, česa se mladi veselijo, česa mogoče ne. Janez Podlesnik in Špela Šebenik sta obiskala OŠ Zadobrova, kjer bo novo šolsko leto nekaj posebnega.
Internet omogoča posredovanje vsebin, pa avtorji zanje ne dobijo plačila. Na ta način se ustvarja velika škoda, ki nima le finančnih posledic, ampak lahko povzroči, da bo v prihodnosti vedno manj poklicnih ustvarjalcev. To področje naj bi uredila nova evropska direktiva na področju avtorskega prava, vendar ima tudi nasprotnike, ki opozarjajo, da se z njo uvaja cenzura. Potem ko so pretekli teden v Ljubljani in 24 evropskih mestih potekale demonstracije proti njenemu sprejetju, so svoja stališča danes prvič obširneje predstavili slovenski zagovorniki direktive. Razpravo, ki jo je pripravila Slovenska tiskovna agencija, je spremljal Aleksander Čobec.
Ob 90-letnici Radia Slovenija in 60-letnici TV Slovenija RTV pripravlja različne obeležitve tega praznika. Ena izmed njih so tudi dnevi odprtih vrat oddajnikov RTV Slovenija. 29. julij, 2. september, 30. september, tri nedelje, od 8. do 14. ure, trije oddajniki: Nanos, Kum in Pohorje. Ta vikend bo za obiskovalce odprt oddajnik na Kumu, zato smo v studio Prvega povabili Andreja Trojerja, vodjo službe oddajni centri
Pri Postojnski jami pravijo, da je tudi letošnja sezona – sezona presežkov. Obisk je – tako, kot je za letošnje leto predvidela tudi Svetovna turistična organizacija, porasel za 4 do 5 %, jamo si bo ogledalo 800.000 obiskovalcev, vse znamenitosti, s katerimi podjetje Postojnska jama upravlja, pa 1.300.000 turistov. S predsednikom uprave Marjanom Batageljem se je pogovarjala Sabrina Mulec. Povedal ji je, da je največji porast beležil Predjamski grad in to pripisal tudi temu, da je letošnje leto, leto kulturnega turizma. In kaj pravi o letošnji sezoni?
Pri Postojnski jami pravijo, da je tudi letošnja sezona – sezona presežkov. Obisk je – tako, kot je za letošnje leto predvidela tudi Svetovna turistična organizacija, porasel za 4 do 5 %, jamo si bo ogledalo 800.000 obiskovalcev, vse znamenitosti, s katerimi podjetje Postojnska jama upravlja, pa 1.300.000 turistov. S predsednikom uprave Marjanom Batageljem se je pogovarjala Sabrina Mulec. Povedal ji je, da je največji porast beležil Predjamski grad in to pripisal tudi temu, da je letošnje leto, leto kulturnega turizma. In kaj pravi o letošnji sezoni?
Odločba ustavnega sodišča s katero je razveljavilo prvi odstavek 57. člena zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki je dopuščal, da se je zakon uporabljal tudi za nazaj, še vedno zelo odmeva. Tudi danes še ni znano na koliko zadev natančno bo vplivala. Tožilstva so doslej vložila 24 tožb za odvzem premoženja nezakonitega izvora, 6 zadev je že pravnomočno končanih. Tožilci za zdaj še niso umaknili nobene tožbe, sodišča pa zaradi odločitve ustavnega sodišča še niso prekinila ali odločila v nobenem postopku. Ne na prvi ne na drugi stopnji. Jolanda Lebar se je o tem, kako bodo ravnali tožilci, pogovarjala z vodjo civilno finančnega oddelka na specializiranem državnem tožilstvu magistro Barbaro Lipovšek. Prav tožilci tega oddelka so odredili največ finančnih preiskav in vložili večino tožb za odvzem premoženja nezakonitega izvora.
Po Zasavju potekajo štiri etape 1800 km dolge Slovenske turnokolesarske poti. Te dni zasavski del urejajo mladi prostovoljci iz tujine. V četrtkovem jutru na Prvem se je Mojca Delač o tem pogovarjala z zasavsko dopisnico Karmen Štrancar Rajevec.
Otroci nimajo le pravic, ampak tudi obveznosti. To bo še posebej v ospredju z začetkom novega šolskega leta, ki se nezadržno bliža. Domače naloge, učenje, slabe ocene, obšolske dejavnosti. S tem se za marsikaterega otroka, mladostnika in tudi njegove starše začenja nočna mora. Kakšne so pravice in obveznosti v trikotniku otroci – šola – starši? V studio smo povabili Marka Juhanta, specialnega pedagoga za motnje vedenja in osebnosti.
Izzivi, s katerimi se sooča Evropa so tema evropskega foruma Alpbach, ki poteka v istoimenskem kraju v Avstriji, letos pod sloganom »Raznolikost in odprtost«. Na forumu, ki bo potekal do petka, predstavniki politike, znanosti, gospodarstva, kulture in civilne družbe na različnih dogodkih torej razpravljajo o izzivih, pred katerimi je »Stara Celina«. Danes je potekal tudi panel, na katerem so govorili o pravici do samoodločbe in mednarodno pravnih izzivih povezanih z njo in prihodnostjo Evropske unije. Tam je sodelovala tudi pravnica, magistrica Ana Stanič, ki jo je po dogodku v Alpbach poklicala Mojca Delač.
Peščica otrok svoje izobraževanje v času šolanja na osnovnih šolah opravlja, po prepričanju večine, na neklasičen način. Zakon o osnovni šoli namreč staršem daje pravico, da svojim otrokom omogočijo šolanje na domu. Kakšne so izkušnje tistih, ki so izbrali to možnost? Kakšni so pomisleki stroke? Kako je z opravljanjem izpitov? Odgovore dobite v prispevku Tine Lamovšek.
DOBRO SEM je program za krepitev duševnega zdravje ranljivih skupin, ki so ga pri Zvezi prijateljev Ljubljana Moste – Polje zasnovali pred dvema letoma. V studiu smo gostili koordinatorko programa, Živo Logar, ki je povedala, da je odziv na projekt dober, seveda pa si želijo, da bi svojo mrežo trenerjev in delavnic še razširili, saj je v hitrem tempu vsakdana skrb za duševno zdravje izjemnega pomena.
Na območju Haloz dobiva vse bolj konkretne obrise nova oblika povezovanja med občinami in turističnim ponudniki, ki si želijo tako domačim kot tujim obiskovalcem približati ta del spodnjega Podravja. Jeseni naj bi tudi uradno zaživela interesna zveza, ki jo bodo financirale haloške občine in bo omogočila tudi profesionalno ukvarjanje s promocijo Haloz.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Novo šolsko leto prinaša spremembe pri številu ur, ki ga bodo v osnovnih šolah namenili gibanju. V t.i. razširjenem programu, ki ga bodo izvajali v osnovnih šolah, bo eden od treh sklopov posvečen tudi gibanju in zdravju za dobro psihično in fizično počutje. Da je smiselno imeti tovrstne programe, dokazuje tudi kmalu končani projekt Zdrav življenjski slog, s katerim so zaustavili naraščanje debelosti pri slovenskih otrocih. Podrobnosti o programu, ki bo prinesel 5 ur gibanja na teden, in nekaterih pomislekih pa v prispevku Tine Lamovšek.
Neveljaven email naslov