Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V sklopu oddaje Prvi na obisku na sankališču v Gozd Martuljku smo pred mikrofon povabili Tilna Siršeta, ki se ukvarja s športnim sankanjem na umetnih progah
"Največ, kar lahko v Sloveniji dosežeš v tem športu, je uvrstitev na olimpijske igre"
Mednarodna smučarska zveza Slovenijo na področju športnega sankanja uvršča med manj napredne države. Ljudi, ki se pri nas resneje ukvarjajo s tem športom, bi skoraj lahko prešteli na prste ene roke. Poleg Tilna Siršeta je v članski kategoriji še en sankač, med mladinci jih je 8 ali 9, nekaj je tudi mlajših sankačev. Njihova “domača” proga je nemški Königsee, saj umetnih prog v Sloveniji ni.
Tilen Sirše se s tem športom ukvarja 12 let. Prvič je na sani, ki so bile nekoliko drugačne, sedel poleti. S sanmi, na katere so pritrjeni koleščki, sankači tudi sicer tekmujejo takrat, ko ni snega. Z umetno ledeno progo se je srečal nekoliko pozneje:
Prve tri vožnje so bile za pozabit. Na prvi sem padel, druga je bila dobra, pri tretji pa sem si zlomil nogo.
Kljub poškodbam in razmeram, ki so daleč od optimalnih, je vztrajal. Ves ta čas je moral usklajevati študij, šport in delo prek študentskega servisa, ki ga je opravljal tudi za to, da bi lahko še naprej treniral.
Skozi vsa leta je bilo treba biti vztrajen, se odpovedati marsičemu. Marsikdo si tega ne predstavlja. Ko pa doživiš to, da se lahko udeležiš olimpijskih iger, je vso odrekanje in ves trud poplačan.
Tilen sicer s svojim nastopom v Pjongčangu ni najbolj zadovoljen, saj je v 2. vožnji padel. Na vprašanje, ali se bo poskušal uvrstiti tudi na naslednje igre, odgovarja, da nikoli ne reci nikoli, so pa zdaj v njegovem življenju v ospredju drugi cilji.
4533 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V sklopu oddaje Prvi na obisku na sankališču v Gozd Martuljku smo pred mikrofon povabili Tilna Siršeta, ki se ukvarja s športnim sankanjem na umetnih progah
"Največ, kar lahko v Sloveniji dosežeš v tem športu, je uvrstitev na olimpijske igre"
Mednarodna smučarska zveza Slovenijo na področju športnega sankanja uvršča med manj napredne države. Ljudi, ki se pri nas resneje ukvarjajo s tem športom, bi skoraj lahko prešteli na prste ene roke. Poleg Tilna Siršeta je v članski kategoriji še en sankač, med mladinci jih je 8 ali 9, nekaj je tudi mlajših sankačev. Njihova “domača” proga je nemški Königsee, saj umetnih prog v Sloveniji ni.
Tilen Sirše se s tem športom ukvarja 12 let. Prvič je na sani, ki so bile nekoliko drugačne, sedel poleti. S sanmi, na katere so pritrjeni koleščki, sankači tudi sicer tekmujejo takrat, ko ni snega. Z umetno ledeno progo se je srečal nekoliko pozneje:
Prve tri vožnje so bile za pozabit. Na prvi sem padel, druga je bila dobra, pri tretji pa sem si zlomil nogo.
Kljub poškodbam in razmeram, ki so daleč od optimalnih, je vztrajal. Ves ta čas je moral usklajevati študij, šport in delo prek študentskega servisa, ki ga je opravljal tudi za to, da bi lahko še naprej treniral.
Skozi vsa leta je bilo treba biti vztrajen, se odpovedati marsičemu. Marsikdo si tega ne predstavlja. Ko pa doživiš to, da se lahko udeležiš olimpijskih iger, je vso odrekanje in ves trud poplačan.
Tilen sicer s svojim nastopom v Pjongčangu ni najbolj zadovoljen, saj je v 2. vožnji padel. Na vprašanje, ali se bo poskušal uvrstiti tudi na naslednje igre, odgovarja, da nikoli ne reci nikoli, so pa zdaj v njegovem življenju v ospredju drugi cilji.
Zaradi nižjih cen je Tručija postala vnovič privlačna tako za turiste, kot tudi za tiste, ki radi nakupujejo. Koliko časa bo v Turčiji še mogoče kupovati po izjemno ugodnih cenah in kakšen je avgustovski utrip v tej državi? Pogovarjali smo se s predsednikom Združenja hotelirjev Slovenije Gregorjem Jamnikom, ki Turčijo obiskuje že leta.
V Mojstrani so se začeli že 26. Aljaževi dnevi, ki že dobrega četrt stoletja obujajo spomin na življenje in delo dovškega župnika, ki je dodobra razburkal življenje v tej dolini in pustil velik pečat tudi v zavesti Slovencev. Letos so se začeli še posebej aktualno, saj so strokovnjaki domačinom prišli iz prve roke predstaviti prihodnost Aljaževega stolpa, ki se v kratkem, kot je znano odpravlja na pot v dolino, kjer bo deležen nujnih popravkov.
Poleg velikega pomanjkanja prostora pa se oskrbovanci in njihovi svojci soočajo z velikimi stroški oskrbe. Kot pojasnjuje sekretar Skupnosti socialnih zavodov Jaka Bizjak je skupen strošek starostnika, ki potrebuje bolj zahtevno oskrbo, okoli 1600 evrov. Približno 400 evrov prispeva zdravstvena zavarovalnica, a delež se hitro zmanjšuje in, kot pravi Bizjak, to ne pokrije niti stroškov kadra. Raziskave kažejo, da samo četrtina starostnikov potrebuje tovrstne storitve. A ti, ki jih potrebujejo, jih rabijo veliko in stroški do konca njihovega življenja lahko narastejo na 100 tisoč evrov. Glede na raziskavo OECD ni države, kjer bi si upokojenci v celoti sami financirali storitev. Zato so zahodne države že poskrbele za sistem dolgotrajne oskrbe, s katerim poskrbijo za socialno najšibkejše.
V Ljubljani se je končalo večdnevno srečanje mladih v okviru Evropskega mladinskega parlamenta. Gre za izobraževalni program, ki združuje mladino iz 38 držav in ji omogoča razpravo o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo Evropsko unijo in svet. V Ljubljani se je v organizaciji slovenskega EMP zbralo 170 mladih iz 27 držav.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes zjutraj ob petih so neznanci iz mimovozečega avtomobila streljali na ameriško veleposlaništvo v Ankari. Veleposlaništvo je zaradi praznika zaprto, pa tudi sicer je bilo prezgodaj, da bi s tem resno ogrozili življenja morebitnih mimoidočih ali zaposlenih. Odnosi med Turčijo in ZDA so se poslabšali zaradi ameriških gospodarskih ukrepov.
Na TV SLO 1 prihaja ena najodmevnejših nadaljevank zadnjih let, večkrat nagrajena ameriška serija Deklina zgodba, posneta po knjižni predlogi Margaret Atwood iz leta 1985. Foto: //htpps://wikimedia.org
Slovenca Aleš Česen in Luka Stražar sta skupaj z Britancem Tomom Livingstonom postala šele druga v zgodovini, ki jima je uspelo osvojiti vrh Latoka. Trojica je sicer prva nasvetu, ki je stopila na vrh 7 tisoč 145 metrov visoke gore s severne strani. Plezalno smer, zdaj poimenovano Česen - Livingston - Stražar, so ocenili z oceno ED+, to je povišana najvišja stopnja francoske šeststopenjske lestvice. Severni greben Latoka velja za eno najzahtevnejših plezalnih smeri v Karakorumu, zato se podvig slovensko - britanske odprave nedvomno uvršča med najpomembnejše alpinistične dosežke leta. Pri ameriški reviji Rock and Ice so ga že imenovali za favorita za najprestižnejšo alpinistično nagrado zlati cepin. Alpinisti se vrnejo predvidoma v nedeljo, kako je doživljal podvig, nam je povedal Tomo Česen, oče vodje odprave Aleša Česna.
Žiga Emeršič je doktorski študent na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko ter raziskovalec v tamkajšnjem Laboratoriju za računalniški vid. Zadnje časa njegovo zanimanje vzbujajo predvsem uhlji. Ta del človeškega telesa je edinstven, razpoznava ljudi na podlagi uhljev pa manj raziskana tema.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenci smo znani po tem, da se radi lotevamo nekoliko posebnih in ekstremnih podvigov. Prav res posebnega so se pretekli teden lotili trije kamniški upokojenci. Jernej Štrajhar, Franc Šuštar in Janez Ahčin iz Tuhinjske doline so z mopedi znamke Tomos »objeli« Slovenijo oz. jo obkrožili po celotni dolžini meje.
Viadukt Monardi je velik viadukt, ki je zgrajen tako, kot so takrat znali. Leta 2016 so izvedli sanacijo viadukta, ki bi morala biti narejena kakovostno, saj sicer lahko pride še dodatnih napak. O tem, kaj lahko gre narobe pri takšnih objektih, je Tjaša Škamperle vprašala Marjana Pipenbaherja iz biroja Ponting, ki je projektiral več mostov in viaduktov.
Z dr. Matjažem Gregoričem smo se odpravili v svet črnih vdov, najstrupenejših pajkov v naši regiji, ki jih v Sloveniji zaenkrat še ni.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Del lanskih predsedniških volitev so zaznamovala tudi družbena omrežja, ko se je 9 kandidatov in kandidatk na takšen in drugačen način skušalo približati volivcem in volivkam na spletu. Njihovo spletno prisotnost je analizirala skupina študentov 2. letnika programa Multimedija na FDV-ju. O tem se je Tina Lamovšek pogovarjala s prof. dr. Tanjo Oblak Črnič s FDV-ja, ki je bila skupaj s prof. dr. Dejanom Verčičem mentorica tem študentom. Za začetek je izpostavila dejstvo, da mladi niso homogena skupina ljudi in da jih ne smemo stereotipizirati kot politično apatično skupino, temveč da jih – kot je pokazala ta analiza - tudi politika zanima. Novinarko pa je zanimalo, ali so študenti našli povezavo med online – spletno prisotnostjo predsedniških kandidatov in kandidatk (torej, da so bili politiki aktivni na več družbenih omrežjih, tam tudi aktivno sodelovali) in uspešnostjo na predsedniških volitvah 2017?
Tokrat gledamo v glave aktivne mladine. Kaj jih žene, kaj spodbuja, da se pridružujejo prostovoljnim iniciativam, da se združujejo v društva in se na sploh povezujejo s sovrstniki, ki imajo enake interese. Katerih je več – tistih mladih, ki so aktivni člani družbe ali tistih drugih, ki jih svet okoli njih ne zanima? To se sprašujemo 12. avgusta, ob mednarodnem dnevu mladih.
Neveljaven email naslov