Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Novinar slovaške Pravde Andrej Matišak o umoru stanovskega kolega Jana Kuciaka

27.02.2018

Slovaški novinarji so pretreseni zaradi umora 27-letnega preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegovega dekleta. Kot je sporočila policija, je najverjetneje šlo za naklepni umor, povezan z njegovim delom. Pisal je namreč predvsem o korupciji in davčnih utajah. Novinarja in njegovo dekle so našli na Kuciakovem domu, on je bil ustreljen v prsi, ona pa v glavo. Za slovaške novinarje je to velik šok, je Špeli Novak povedal Andrej Matišak, novinar zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda.

Pogovor z Andrejem Matišakom, novinarjem zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda iz Bratislave

Slovaški novinarji so pretreseni zaradi umora 27-letnega preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegovega dekleta. Kot je sporočila policija, je najverjetneje šlo za naklepni umor, povezan z njegovim delom. Pisal je namreč predvsem o korupciji in davčnih utajah. Novinarja in njegovo dekle so našli na Kuciakovem domu, on je bil ustreljen v prsi, ona pa v glavo. Za slovaške novinarje je to velik šok, je povedal Andrej Matišak, novinar zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda.

“Ko se zgodi kaj takšnega, kot je zelo brutalen umor mladega, 27-letnega novinarja in njegove enako stare zaročenke, se res vprašaš, kdo je še varen, če je očitno nekdo pripravljen brutalno umoriti dva mlada človeka. Sprašujemo se, kaj se dogaja, in upam, da bomo dobili odgovore in da bo opravljena podrobna preiskava.”


Mediji veliko pišejo o tem, da je umorjeni Jan Kuciak preiskoval korupcijo in davčne utaje. Zdi se, da ni dvoma, da je umor povezan z njegovim delom?

“Ni sicer 100-odstotno, rekel pa bi, da je 99-odstotna verjetnost, da je dejanje povezano z njegovim delom. Ukvarjal se je z zelo občutljivimi zadevami, preiskoval je davčne utaje in zlorabe sredstev iz evropskih skladov. Tako da je umor skoraj zagotovo povezan z njegovim delom. Tudi zato, ker je bilo očitno delo profesionalca. Našli so ga s kroglo v prsih, njegova zaročenka je bila ubita s strelom v glavo. Zdi se – to ni potrjeno – da so okrog njegovega trupla ležali naboji, kot nekakšno sporočilo tistih ki so to storili – pripadnikov organiziranega kriminala ali mafije, ki sporočajo, kako daleč so pripravljeni iti.”

Ali so morda storilci kaj vzeli, računalnik, dokumente?

“Ne vemo še. Novinarji smo to vprašali policijo, a dobili smo le odgovor, da ravnajo v skladu s postopki in da ne morejo izdati več informacij. Tako da ne vemo, ali so kaj vzeli, se pa tudi mi to sprašujemo.”

Oktobra je bila na Malti ubita novinarka, ki je prav tako odkrivala korupcijske afere, zdaj poročamo o umoru slovaškega novinarja. Se sprašujete, kaj se dogaja?

“Mislim, da se moramo spraševati o tem. Ali smo vstopili v novo obdobje, v katerem se je to, kar se je prej dogajalo v drugih državah, kot je na primer Rusija, začelo dogajati pri nas. Da novinarje ubijajo zaradi njihovega dela. To je za nas nekaj novega. Morda gre za izoliran primer, če je bil Kuciak res na sledi zelo velike zgodbe. Po nekih govoricah naj bi bila v to vpletena tudi italijanska mafija, njenim pripadnikom m je najbrž vseeno, ali gre za novinarja ali koga drugega. Toda ob tem opažamo, da se spreminja celotno okolje in da je javno mnenje o novinarjih precej negativno. To ustvarja ozračje, v katerem ljudem za novinarje ni mar. Tuji mediji so me že spraševali o tem, kakšna je reakcija javnosti, a na to vprašanje ne znam odgovoriti. Ne vem, ali je javnosti sploh mar, da je bil ubit novinar. Bomo videli. Upam, da bo javnost reagirala, a v tem trenutku ne znam napovedati, saj na nas mnogi gledajo kot na ljudi, ki proizvajamo lažne novice. To je zelo skrb zbujajoče in nevarno, in to se dogaja v številnih državah.”

Komu se je vse zameril umorjeni Jan Kuciak, omenili ste italijansko mafijo?

“To je ena od tem razprav v javnosti in tudi verjetno ena od policijskih sledi. Gre za namigovanja, da so bili v zlorabe sredstev iz evropskih skladov vpleteni sodelavci mafije, povezani celo z nekaterimi politiki vladajoče stranke na Slovaškem. To so za zdaj le špekulacije. Te možnosti ne morem zavrniti, ne bi pa preveč ugibal o tem. Prepričan pa sem, da tudi policija preiskuje možnost tega motiva.”

Izguba Jana Kuciaka je, kot še pravi novinar Pravde Andrej Matišak, velika izguba za slovaško novinarstvo.

“Še vedno je bil precej velik idealist, skušal je spreminjati okolje. Pri 27-ih letih si običajno še vedno idealist, tudi če si novinar. Med novinarji je bil znan kot nekdo, ki svoje delo opravlja zelo dobro.”


Aktualna tema

4380 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Novinar slovaške Pravde Andrej Matišak o umoru stanovskega kolega Jana Kuciaka

27.02.2018

Slovaški novinarji so pretreseni zaradi umora 27-letnega preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegovega dekleta. Kot je sporočila policija, je najverjetneje šlo za naklepni umor, povezan z njegovim delom. Pisal je namreč predvsem o korupciji in davčnih utajah. Novinarja in njegovo dekle so našli na Kuciakovem domu, on je bil ustreljen v prsi, ona pa v glavo. Za slovaške novinarje je to velik šok, je Špeli Novak povedal Andrej Matišak, novinar zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda.

Pogovor z Andrejem Matišakom, novinarjem zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda iz Bratislave

Slovaški novinarji so pretreseni zaradi umora 27-letnega preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegovega dekleta. Kot je sporočila policija, je najverjetneje šlo za naklepni umor, povezan z njegovim delom. Pisal je namreč predvsem o korupciji in davčnih utajah. Novinarja in njegovo dekle so našli na Kuciakovem domu, on je bil ustreljen v prsi, ona pa v glavo. Za slovaške novinarje je to velik šok, je povedal Andrej Matišak, novinar zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda.

“Ko se zgodi kaj takšnega, kot je zelo brutalen umor mladega, 27-letnega novinarja in njegove enako stare zaročenke, se res vprašaš, kdo je še varen, če je očitno nekdo pripravljen brutalno umoriti dva mlada človeka. Sprašujemo se, kaj se dogaja, in upam, da bomo dobili odgovore in da bo opravljena podrobna preiskava.”


Mediji veliko pišejo o tem, da je umorjeni Jan Kuciak preiskoval korupcijo in davčne utaje. Zdi se, da ni dvoma, da je umor povezan z njegovim delom?

“Ni sicer 100-odstotno, rekel pa bi, da je 99-odstotna verjetnost, da je dejanje povezano z njegovim delom. Ukvarjal se je z zelo občutljivimi zadevami, preiskoval je davčne utaje in zlorabe sredstev iz evropskih skladov. Tako da je umor skoraj zagotovo povezan z njegovim delom. Tudi zato, ker je bilo očitno delo profesionalca. Našli so ga s kroglo v prsih, njegova zaročenka je bila ubita s strelom v glavo. Zdi se – to ni potrjeno – da so okrog njegovega trupla ležali naboji, kot nekakšno sporočilo tistih ki so to storili – pripadnikov organiziranega kriminala ali mafije, ki sporočajo, kako daleč so pripravljeni iti.”

Ali so morda storilci kaj vzeli, računalnik, dokumente?

“Ne vemo še. Novinarji smo to vprašali policijo, a dobili smo le odgovor, da ravnajo v skladu s postopki in da ne morejo izdati več informacij. Tako da ne vemo, ali so kaj vzeli, se pa tudi mi to sprašujemo.”

Oktobra je bila na Malti ubita novinarka, ki je prav tako odkrivala korupcijske afere, zdaj poročamo o umoru slovaškega novinarja. Se sprašujete, kaj se dogaja?

“Mislim, da se moramo spraševati o tem. Ali smo vstopili v novo obdobje, v katerem se je to, kar se je prej dogajalo v drugih državah, kot je na primer Rusija, začelo dogajati pri nas. Da novinarje ubijajo zaradi njihovega dela. To je za nas nekaj novega. Morda gre za izoliran primer, če je bil Kuciak res na sledi zelo velike zgodbe. Po nekih govoricah naj bi bila v to vpletena tudi italijanska mafija, njenim pripadnikom m je najbrž vseeno, ali gre za novinarja ali koga drugega. Toda ob tem opažamo, da se spreminja celotno okolje in da je javno mnenje o novinarjih precej negativno. To ustvarja ozračje, v katerem ljudem za novinarje ni mar. Tuji mediji so me že spraševali o tem, kakšna je reakcija javnosti, a na to vprašanje ne znam odgovoriti. Ne vem, ali je javnosti sploh mar, da je bil ubit novinar. Bomo videli. Upam, da bo javnost reagirala, a v tem trenutku ne znam napovedati, saj na nas mnogi gledajo kot na ljudi, ki proizvajamo lažne novice. To je zelo skrb zbujajoče in nevarno, in to se dogaja v številnih državah.”

Komu se je vse zameril umorjeni Jan Kuciak, omenili ste italijansko mafijo?

“To je ena od tem razprav v javnosti in tudi verjetno ena od policijskih sledi. Gre za namigovanja, da so bili v zlorabe sredstev iz evropskih skladov vpleteni sodelavci mafije, povezani celo z nekaterimi politiki vladajoče stranke na Slovaškem. To so za zdaj le špekulacije. Te možnosti ne morem zavrniti, ne bi pa preveč ugibal o tem. Prepričan pa sem, da tudi policija preiskuje možnost tega motiva.”

Izguba Jana Kuciaka je, kot še pravi novinar Pravde Andrej Matišak, velika izguba za slovaško novinarstvo.

“Še vedno je bil precej velik idealist, skušal je spreminjati okolje. Pri 27-ih letih si običajno še vedno idealist, tudi če si novinar. Med novinarji je bil znan kot nekdo, ki svoje delo opravlja zelo dobro.”


28.10.2023

Nani Poljanec: Rad združujem ljudi s pomočjo umetnosti

Verjetno eden najbolj znanih in najbolj aktivnih Slatinčanov, Aleksander Jurkovič, znan tudi pod umetniškim imenom Nani Poljanec, je strasten zbiratelj. Pa tudi ljubitelj šansona, saj je ob prireditvi Festival slov. šansona na ogled tudi njegova razstava o zgodovini tega festivala. In ko Radio Slovenija praznuje 95. rojstni dan, Nani Poljanec slavi 35 let svojega kulturnega ustvarjanja. O njegovih zbirkah, prireditvah v okviru KunstFestivala in odnosu do šansona in radija se je z 'ljudskim ustvarjalcem', ko t si pravi sam, pogovarjala Andreja Čokl.


28.10.2023

Srce Festivala jugoslovanskega šansona v Rogaški Slatini med letoma 1984 - 1991 je bil Franci Plohl

Franci Plohl je bil duša in srce festivala šansona v Rogaški Slatini ob njegovih začetkih. V terenskem studiu ga je gostila glasbena urednica Simona Moličnik.


28.10.2023

Kukavica se je zaslišala leta 1928

Na dan RTV smo pokukali v zgodovino našega radia in v naš arhiv ter poskušali izvedeti, kako je bilo na samem začetku, leta 1928? Kakšen je bil prvi radijski studio, katere vsebine so lahko poslušali ljudje prek radijskih sprejemnikov, ki so bili takrat statusni simbol? Špela Šebenik se je o zgodovini naše hiše pogovarjala z nekdanjim kolegom Pavletom Jakopičem, ki je že kot otrok sodeloval pri snemanju radijskih iger, bil nato asistent režije, pomočnik radijskega direktorja, televizijski napovedovalec vremena, med drugim pa je več kot 20 let pripravljal tudi radijske oddaje Na današnji dan. Od najstarejšega posnetka, ki ga hranimo v arhivu, prek prve radijske igre za otroke (Zvezdice zaspanke) do prvega TV Obzornika ...


27.10.2023

Zoisova nagrajenca za življenjsko delo Danilo Zavrtanik in Joso Vukman

Jesen je poleg vsega ostalega dogajanja tudi nekoliko bolj znanstveno obarvana. Med drugim je to čas znanstvenih nagrad, v mednarodnem prostoru so to seveda predvsem Nobelove nagrade, pri nas so najvišja državna priznanja za dosežke v znanosti Zoisove nagrade. V naslednjih minutah bomo nekoliko osvetlili letošnja Zoisova nagrajenca za življenjsko delo, fizika prof. dr. Danila Zavrtanika z Univerze v Novi Gorici in matematika prof. dr. Josa Vukmana z Univerze v Mariboru.


26.10.2023

Smučarska sezona v Dolomitih

Šele pred prvim novembrom smo, a tisti, ki ne moremo brez smuči, se že oziramo proti planinam in čakamo na prvi sneg. Podobno velja za smučarske navdušence povsod vzdolž Alp – tudi v Dolomitih. Predel med Trentinskim, Južno Tirolsko in Pokrajino Belluno velja za enega najlepših alpskih predelov, zato ni naključje, da je že desetletja pod Unescovo zaščito. A hkrati gre za območje, ki je po vojni doživelo izreden turistični razvoj, zlasti zaradi smučarije. Več kot ducat tamkajšnjih smučišč se je že pred pol stoletja razvojno povezalo v združenje Dolomiti SuperSki – in naslednje minute namenjamo prav prihajajoči smučarski sezoni pri njih. Več o njej pa v pogovoru z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.


24.10.2023

Volivci si želijo spremembo volilnega sistema

Kakšen volilni sistem bi bil za Slovenijo najprimernejši – večna tema razprav stroke in politike. Da bi si volivci želeli več vpliva pri izbiri poslancev je jasno že dolgo. Zdaj pa je to potrdila tudi anketa, ki jo je na svoji spletni strani objavila vlada. Tudi na parlamentarnih volitvah, torej pri izbiri poslancev, si želijo možnost uveljavljanja prednostnega glasu – kot ga imajo pri volitvah poslancev v evropski parlament. Kaj je vlada še spraševala in kakšni so odgovori. O tem z Jolando Lebar


23.10.2023

Avtorske pravice se tičejo vseh

Zakonodaja o avtorskih pravicah in intelektualni lastnini se mora prilagoditi spremembam, ki jih je prinesel razvoj informacijske družbe. Kopiranje, deljenje, reproduciranje, spreminjanje in objavljanje so s sodobno tehnologijo postala ravnanja, ki jih lahko počne vsak s primerno napravo, povezano na internet, zato gre za zakonodajo, ki se tiče vseh. Kako naj pravo podpre univerzalno pravico do znanja? O tem so razpravljali na četrtem Dnevu odprtega znanja. O ključnih dilemah v prispevku Urške Henigman.


26.10.2023

Kaj odlikuje dobrega govorca?

Kaj vse odlikuje dobrega govorca, zakaj je govorjeni jezik v vseh oblikah pomemben, po katerih priročnikih poseči za informacije o pravilni izgovarjavi, kakšne novosti pripravlja pravopisna komisija… O vsem tem in drugih priporočilih za lepo govorjeno slovenščino v pogovoru z docentko doktorico Tino Lengar Verovnik, predavateljico na Katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in znanstveno sodelavko na ZRC SAZU, na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer je raziskovalka pri projektu priprave novih pravopisnih pravil in slovarja. Pred podelitvijo nagrade kristalni mikrofon za dolgoletne dosežke na napovedovalskem področju in priznanja Ane Mlakar za mladega napovedovalca Društva napovedovalcev Slovenija 7. novembra ob 20-ih na Radiu Slovenija, jo je v studio povabila Eva Longyka Marušič.


20.10.2023

Prometna ureditev v času Ljubljanskega maratona - strpnost in potrpežljivost sta nujni

Konec tedna bo potekal 27. Ljubljanski maraton. Na njem je prijavljenih skupaj 13.535 tekačic in tekačev, ki bodo v nedeljo tekmovali na 42, 21 ali 10-kilometrski razdalji. Že jutri se bodo na ljubljanske ulice odpravili najmlajši tekači in tekačice ter šolarji in šolarke. Prometna ureditev bo v mestu predvsem v nedeljo spremenjena oziroma bo promet v središču mesta med 9. in 15.00 otežen ponekod pa ustavljen. Več o tem v pogovoru z direktorico Timinga Ljubljana, ki organizira ljubljanski maraton, Barbaro Železnik. Če je bila v preteklosti ena od značilnosti, da je maraton potekal zadnji konec tedna v oktrobru, zdaj že nekaj let ni več tako. Kot pravi direktorica, je bila prestavitev maratona ustrezna, saj so konec oktobra že počitnice in zato manj tekačev, težave je povzročal tudi premik ure, tudi vremenske razmere so običajno v tretjem tednu oktobra boljše. Tretji konec tedna bo zato, kot kaže, postal stalnica, na katero se bodo morali navaditi Ljubljančani in ostali, ki bodo prihajali v mesto ta konec tedna. Direktorica Barbara Železnik svetuje strpnost in potrpežljivost. Podatke o zaporah cest v Ljubljani v času maratona sicer najdete v prometni napovedi na Promet.si ali na mobilni aplikaciji Prometno informacijskega centra promet+.


20.10.2023

»Upam, da bo Jančar kmalu dobil Nobelovo nagrado.«

Direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos je za časopis Frankfurter Rundschau povedal, da ni dežele, ki ne bi imela konfliktov, literatura pa je tista, ki o teh konfliktih govori in odpira individualna vprašanja na ravni družbenih vprašanj. »To prinašajo avtorji s seboj v Frankfurt. Nek velik avtor Drago Jančar, ki ga jaz že zelo dolgo občudujem, je dober primer za to, in še zmeraj upam, da bo kmalu dobil Nobelovo nagrado,« dodaja Boos. Z Dragom Jančarjem smo se v Frankfurtu pogovarjali o častnem gostovanju Slovenije, mestu literature na tem osrednjem knjižnem dogodku, pa tudi govoru Slavoja Žižka.


19.10.2023

V Izraelu orožje ne potihne, za prehod v Gazo čaka več kot 200 tovornjakov s pomočjo

Napadi izraelske vojske na cilje v palestinski avtonomiji Gaza se nadaljujejo tudi danes. Al Jazeera poroča, da je bilo od sinoči v Gazi ubitih najmanj 121 ljudi, 540 pa je ranjenih. Ali je glede na to, da orožje ne potihne, sploh kaj možnosti, da bi čez mejni prehod Rafa, ki leži na jugu Gaze ob meji z Egiptom, s tovornjaki sploh začeli dovažati človekoljubno pomoč? O tem in drugih vidikih spopadov med borci Hamasa in izraelsko vojsko smo se pogovajali z našo posebno poročevalko v Izraelu Karmen Švegl.


18.10.2023

Dramatično reševanje s srečnim koncem

»Kovačeva kobila je bosa«, je reklo, ki še kako drži za naslednjo zgodbo. Prostovoljni Gasilec Primož Bitenc iz Spodnje Rečice je na dan velike povodnji nesebično pomagal reševati turiste v kampu Menina ob reki Savinji, čeprav je istočasno voda zalivala njegov dom in mehanično delavnico.


18.10.2023

Kalvarija v Strugah se nadaljuje

V Strugah v občini Luče je povodenj odnesla tri hiše, druge pa precej poškodovala. Tam domačini po dveh mesecih in pol, ko so s pomočjo požrtvovalnih gasilcev komaj ušli smrti, še vedno ne vedo ali se bodo lahko vrnili domov ali pa se bodo morali preseliti. S krajanom Božom Robnikom, ki ima mizarsko delavnico, se je pogovarjal Matija Mastnak.


18.10.2023

Kako po poplavah poteka pouk na podružnični šoli Šmartno ob Dreti?

V Zgornji Savinjski dolini sta bili dve šoli v avgustovskih poplavah močno poškodovani – to sta OŠ Gornji Grad in podružnična šola OŠ Nazarje v Šmartnem ob Dreti. Včeraj se je Špela Šebenik odpeljala do Šmartnega ob Dreti, kjer so domačini, skupaj z zaposlenimi in učenci, prvi vikend po poplavah reševali šolske prostore, pohištvo in opremo. Pouk za 26 učencev zdaj poteka le v zgornjem nadstropju, vrtčevske otroke pa starši vsak dan odpeljejo v matični vrtec v Nazarje.


18.10.2023

Ne moremo gledati ne vode in ne bregov blizu sebe

»V petih sekundah je bilo vsega konec«, tako so svoje spomine na sodni avgustovski dan, ujmo in plazove, ki so poškodovali in uničili njihove hiše, opisali domačini v zaselku Trbiž. Izpod plazu jim je uspelo rešiti sokrajana, zato so njihove pripovedi še bolj žive, kot bi se ujma zgodila včeraj in ne pred dobrima dvema mesecema. Krajani Trbiža so morali svoje domove zapustiti, saj niso več primerne za bivanje. Začasen dom so našli pri prijateljih in znancih. Zdaj so v negotovosti, kakšna bo njihova prihodnost, kje in kdaj bodo lahko začeli graditi nov dom in novo življenje.


18.10.2023

Majhni smo in ranljivi, če imaš možnost, je treba pomagati

Ekipa Prvega je na terenu v Savinjski dolini. Pred mikrofon smo med drugim povabili Primoža Planovška, ki je človek akcije, njegova zgodba je povezana z dostavo stvari v težko dostopnih krajih v Zgornji Savinjski dolini. V ponedeljek po ujmi je na družbenih omrežjih zasledil, da so zbirni centri polni stvari, ni pa ljudi, ki bi poskrbeli za dostavo nujnih potrebščin. To je bil zanj znak, da je šel preverit, kaj se v resnici dogaja na terenu.


16.10.2023

Prenova osebne asistence: na mizi je predlog o odvzemu celotnega dodatka za pomoč in postrežbo

Včeraj se je zaključila javna razprava o predlogu Zakona o osebni asistenci. Ta prinaša mnogo sprememb, ki uporabnike skrbijo, najbolj pa problematizirajo celoten odvzem dodatka za pomoč in postrežbo. Do sedaj so namreč uporabniki za storitev osebne asistence namenili polovico svojega dodatka, opozarjajo pa, da bo novost marsikoga pahnila v še slabši socialni in finančni položaj. Nevladniki zato opozarjajo, da se bodo mnogi primorani odpovedati osebni asistenci, to pa jih lahko celo življenjsko ogrozi. Foto: Pixabay


16.10.2023

Svetovni elektronski odpadki, ustvarjeni samo v enem letu, vredni 57 milijard dolarjev

O ločenem zbiranju, recikliranju in tudi ponovni uporabi izdelkov, v katerih so tudi elektronske komponente v pogovoru Emilom Šehićem, direktorjem podjetja ZEOS. Foto: Pixabay


13.10.2023

Evropski dan darovanja organov in tkiv – »Postani darovalec in morda bo nekoč ravno zaradi tebe nekdo lahko živel naprej!«

Z odprtjem razstave v Državnem zboru »Moja brazgotina, moje življenje« in jutrišnjim ozaveščanjem o transplantacijah na Prešernovem trgu v Ljubljani Slovensko društvo Transplant obeležuje evropski dan darovanja organov in tkiv.


11.10.2023

Je lahko nakup avtomobila na leasing ugodnejši kot za gotovino?

Mnogi trgovci v svojih oglasih prikazujejo, da je nakup avtomobila na leasing ugodnejši kot za gotovino, a ko analiziramo takšne ponudbe, naletimo na množico skritih stroškov. Foto: Pixabay


Stran 16 od 219
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov