Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Novinar slovaške Pravde Andrej Matišak o umoru stanovskega kolega Jana Kuciaka

27.02.2018

Slovaški novinarji so pretreseni zaradi umora 27-letnega preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegovega dekleta. Kot je sporočila policija, je najverjetneje šlo za naklepni umor, povezan z njegovim delom. Pisal je namreč predvsem o korupciji in davčnih utajah. Novinarja in njegovo dekle so našli na Kuciakovem domu, on je bil ustreljen v prsi, ona pa v glavo. Za slovaške novinarje je to velik šok, je Špeli Novak povedal Andrej Matišak, novinar zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda.

Pogovor z Andrejem Matišakom, novinarjem zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda iz Bratislave

Slovaški novinarji so pretreseni zaradi umora 27-letnega preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegovega dekleta. Kot je sporočila policija, je najverjetneje šlo za naklepni umor, povezan z njegovim delom. Pisal je namreč predvsem o korupciji in davčnih utajah. Novinarja in njegovo dekle so našli na Kuciakovem domu, on je bil ustreljen v prsi, ona pa v glavo. Za slovaške novinarje je to velik šok, je povedal Andrej Matišak, novinar zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda.

“Ko se zgodi kaj takšnega, kot je zelo brutalen umor mladega, 27-letnega novinarja in njegove enako stare zaročenke, se res vprašaš, kdo je še varen, če je očitno nekdo pripravljen brutalno umoriti dva mlada človeka. Sprašujemo se, kaj se dogaja, in upam, da bomo dobili odgovore in da bo opravljena podrobna preiskava.”


Mediji veliko pišejo o tem, da je umorjeni Jan Kuciak preiskoval korupcijo in davčne utaje. Zdi se, da ni dvoma, da je umor povezan z njegovim delom?

“Ni sicer 100-odstotno, rekel pa bi, da je 99-odstotna verjetnost, da je dejanje povezano z njegovim delom. Ukvarjal se je z zelo občutljivimi zadevami, preiskoval je davčne utaje in zlorabe sredstev iz evropskih skladov. Tako da je umor skoraj zagotovo povezan z njegovim delom. Tudi zato, ker je bilo očitno delo profesionalca. Našli so ga s kroglo v prsih, njegova zaročenka je bila ubita s strelom v glavo. Zdi se – to ni potrjeno – da so okrog njegovega trupla ležali naboji, kot nekakšno sporočilo tistih ki so to storili – pripadnikov organiziranega kriminala ali mafije, ki sporočajo, kako daleč so pripravljeni iti.”

Ali so morda storilci kaj vzeli, računalnik, dokumente?

“Ne vemo še. Novinarji smo to vprašali policijo, a dobili smo le odgovor, da ravnajo v skladu s postopki in da ne morejo izdati več informacij. Tako da ne vemo, ali so kaj vzeli, se pa tudi mi to sprašujemo.”

Oktobra je bila na Malti ubita novinarka, ki je prav tako odkrivala korupcijske afere, zdaj poročamo o umoru slovaškega novinarja. Se sprašujete, kaj se dogaja?

“Mislim, da se moramo spraševati o tem. Ali smo vstopili v novo obdobje, v katerem se je to, kar se je prej dogajalo v drugih državah, kot je na primer Rusija, začelo dogajati pri nas. Da novinarje ubijajo zaradi njihovega dela. To je za nas nekaj novega. Morda gre za izoliran primer, če je bil Kuciak res na sledi zelo velike zgodbe. Po nekih govoricah naj bi bila v to vpletena tudi italijanska mafija, njenim pripadnikom m je najbrž vseeno, ali gre za novinarja ali koga drugega. Toda ob tem opažamo, da se spreminja celotno okolje in da je javno mnenje o novinarjih precej negativno. To ustvarja ozračje, v katerem ljudem za novinarje ni mar. Tuji mediji so me že spraševali o tem, kakšna je reakcija javnosti, a na to vprašanje ne znam odgovoriti. Ne vem, ali je javnosti sploh mar, da je bil ubit novinar. Bomo videli. Upam, da bo javnost reagirala, a v tem trenutku ne znam napovedati, saj na nas mnogi gledajo kot na ljudi, ki proizvajamo lažne novice. To je zelo skrb zbujajoče in nevarno, in to se dogaja v številnih državah.”

Komu se je vse zameril umorjeni Jan Kuciak, omenili ste italijansko mafijo?

“To je ena od tem razprav v javnosti in tudi verjetno ena od policijskih sledi. Gre za namigovanja, da so bili v zlorabe sredstev iz evropskih skladov vpleteni sodelavci mafije, povezani celo z nekaterimi politiki vladajoče stranke na Slovaškem. To so za zdaj le špekulacije. Te možnosti ne morem zavrniti, ne bi pa preveč ugibal o tem. Prepričan pa sem, da tudi policija preiskuje možnost tega motiva.”

Izguba Jana Kuciaka je, kot še pravi novinar Pravde Andrej Matišak, velika izguba za slovaško novinarstvo.

“Še vedno je bil precej velik idealist, skušal je spreminjati okolje. Pri 27-ih letih si običajno še vedno idealist, tudi če si novinar. Med novinarji je bil znan kot nekdo, ki svoje delo opravlja zelo dobro.”


Aktualna tema

4527 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Novinar slovaške Pravde Andrej Matišak o umoru stanovskega kolega Jana Kuciaka

27.02.2018

Slovaški novinarji so pretreseni zaradi umora 27-letnega preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegovega dekleta. Kot je sporočila policija, je najverjetneje šlo za naklepni umor, povezan z njegovim delom. Pisal je namreč predvsem o korupciji in davčnih utajah. Novinarja in njegovo dekle so našli na Kuciakovem domu, on je bil ustreljen v prsi, ona pa v glavo. Za slovaške novinarje je to velik šok, je Špeli Novak povedal Andrej Matišak, novinar zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda.

Pogovor z Andrejem Matišakom, novinarjem zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda iz Bratislave

Slovaški novinarji so pretreseni zaradi umora 27-letnega preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegovega dekleta. Kot je sporočila policija, je najverjetneje šlo za naklepni umor, povezan z njegovim delom. Pisal je namreč predvsem o korupciji in davčnih utajah. Novinarja in njegovo dekle so našli na Kuciakovem domu, on je bil ustreljen v prsi, ona pa v glavo. Za slovaške novinarje je to velik šok, je povedal Andrej Matišak, novinar zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda.

“Ko se zgodi kaj takšnega, kot je zelo brutalen umor mladega, 27-letnega novinarja in njegove enako stare zaročenke, se res vprašaš, kdo je še varen, če je očitno nekdo pripravljen brutalno umoriti dva mlada človeka. Sprašujemo se, kaj se dogaja, in upam, da bomo dobili odgovore in da bo opravljena podrobna preiskava.”


Mediji veliko pišejo o tem, da je umorjeni Jan Kuciak preiskoval korupcijo in davčne utaje. Zdi se, da ni dvoma, da je umor povezan z njegovim delom?

“Ni sicer 100-odstotno, rekel pa bi, da je 99-odstotna verjetnost, da je dejanje povezano z njegovim delom. Ukvarjal se je z zelo občutljivimi zadevami, preiskoval je davčne utaje in zlorabe sredstev iz evropskih skladov. Tako da je umor skoraj zagotovo povezan z njegovim delom. Tudi zato, ker je bilo očitno delo profesionalca. Našli so ga s kroglo v prsih, njegova zaročenka je bila ubita s strelom v glavo. Zdi se – to ni potrjeno – da so okrog njegovega trupla ležali naboji, kot nekakšno sporočilo tistih ki so to storili – pripadnikov organiziranega kriminala ali mafije, ki sporočajo, kako daleč so pripravljeni iti.”

Ali so morda storilci kaj vzeli, računalnik, dokumente?

“Ne vemo še. Novinarji smo to vprašali policijo, a dobili smo le odgovor, da ravnajo v skladu s postopki in da ne morejo izdati več informacij. Tako da ne vemo, ali so kaj vzeli, se pa tudi mi to sprašujemo.”

Oktobra je bila na Malti ubita novinarka, ki je prav tako odkrivala korupcijske afere, zdaj poročamo o umoru slovaškega novinarja. Se sprašujete, kaj se dogaja?

“Mislim, da se moramo spraševati o tem. Ali smo vstopili v novo obdobje, v katerem se je to, kar se je prej dogajalo v drugih državah, kot je na primer Rusija, začelo dogajati pri nas. Da novinarje ubijajo zaradi njihovega dela. To je za nas nekaj novega. Morda gre za izoliran primer, če je bil Kuciak res na sledi zelo velike zgodbe. Po nekih govoricah naj bi bila v to vpletena tudi italijanska mafija, njenim pripadnikom m je najbrž vseeno, ali gre za novinarja ali koga drugega. Toda ob tem opažamo, da se spreminja celotno okolje in da je javno mnenje o novinarjih precej negativno. To ustvarja ozračje, v katerem ljudem za novinarje ni mar. Tuji mediji so me že spraševali o tem, kakšna je reakcija javnosti, a na to vprašanje ne znam odgovoriti. Ne vem, ali je javnosti sploh mar, da je bil ubit novinar. Bomo videli. Upam, da bo javnost reagirala, a v tem trenutku ne znam napovedati, saj na nas mnogi gledajo kot na ljudi, ki proizvajamo lažne novice. To je zelo skrb zbujajoče in nevarno, in to se dogaja v številnih državah.”

Komu se je vse zameril umorjeni Jan Kuciak, omenili ste italijansko mafijo?

“To je ena od tem razprav v javnosti in tudi verjetno ena od policijskih sledi. Gre za namigovanja, da so bili v zlorabe sredstev iz evropskih skladov vpleteni sodelavci mafije, povezani celo z nekaterimi politiki vladajoče stranke na Slovaškem. To so za zdaj le špekulacije. Te možnosti ne morem zavrniti, ne bi pa preveč ugibal o tem. Prepričan pa sem, da tudi policija preiskuje možnost tega motiva.”

Izguba Jana Kuciaka je, kot še pravi novinar Pravde Andrej Matišak, velika izguba za slovaško novinarstvo.

“Še vedno je bil precej velik idealist, skušal je spreminjati okolje. Pri 27-ih letih si običajno še vedno idealist, tudi če si novinar. Med novinarji je bil znan kot nekdo, ki svoje delo opravlja zelo dobro.”


03.11.2023

Obstaja en romski jezik in okoli tisoč narečij jezika

Ob današnjem svetovnem dnevu romskega jezika, ki ga zaznamujemo od leta 2008 smo se pogovarjali z jezikoslovko in naravno govorko prekmurske romščine, Samanto Baranja. Obstaja en romski jezik in več narečij romskega jezika. Samo v Evropi jih beležimo okoli tisoč, od tega najmanj štiri v Sloveniji. Ravno zaradi velikega števila narečij, standardizacija jezika zaenkrat ni možna. S Samanto Baranja se je pogovarjal Sandi Horvat.


30.10.2023

Življenje je vrednota, za katero moramo skrbeti in ga ceniti

V današnji praznični oddaji na dan spomina na mrtve gostimo predsednico Slovenskega društva hospic Renato Jakob Roban; zdravnico onkologinjo, vodjo oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana in predsednico Slovenskega združenja za paliativno in hospic oskrbo Majo Ebert Moltara ter publicistko in ambasadorko akcije nevladnih organizacij Rad imam življenje Manco Košir. O odnosu do starejših in bolnih ter o smrti in zavedanju o naši minljivosti so med drugim premišljevale v pogovoru z Natašo Lang.


30.10.2023

Empatija nam pomaga preživeti

Empatija je v današnjem svetu cenjena. Ali bi bila zaželena tudi, če bi poznali njene temne plati?


30.10.2023

Protestantizem uči, da vsak lahko pove, kaj misli in veruje, vendar mora odgovarjati za svoja dejanja

Danes praznujemo dan reformacije. Ta v slovenskem prostoru temelji na podobi Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina in Adama Bohoriča; šolski učbeniki, tudi mediji, velikokrat zanemarjajo prispevek prekmurskih protestantskih duhovnikov in učiteljev za razvoj slovenske identitete na levem bregu reke Mure. V tokratni praznični oddaji, ki smo ji dali naslov Prekmurski protestantizem v medijih nekoč in danes, gosta zgodovinarka Darja Kerec in evangeličanski duhovnik Aleksander Erniša osvetljujeta pomen protestantizma za današnji čas in podobo protestantizma v medijih danes in nekoč v Prekmurju.


29.10.2023

Na Festivalu slovenskega šansona v Rogaški Slatini slavil Tomaž Hostnik z Dekletom iz zlatih sanj

Tomaž Hostnik, 31-letni klasično izobraženi pianist in skladatelj, je eden največjih posebnežev slovenskega šansona. Njegov opus polni več kot sto skladb v slovenskem jeziku, kar vključuje celotne repertoarje zasedb Vudlenderji, Drajnarjuva vampa in Hostnik pa Krečič. Piše glasbo za otroke, film in gledališče.V svojih pesmih se pogosto loteva obskurnih tematik in nenavadnih človeških značajev. Skladba Dekle iz zlatih sanj, s katero se je kot zadnji, deseti tekmovalec predstavil na letošnjem festivalu šansona, je subverzivna predelava klišejskega formata ljubezenske pesmi; gre namreč za 'ljubezenski' spev predatorja nič hudega sluteči žrtvi. Šanson je oblečen v razgibano, igrivo glasbeno formo, v kateri se popularnoglasbene zvrsti spojijo s klasičnim glasbenim znanjem. S Tomažem Hostnikom se je pogovarjal glasbeni urednik urednik Andrej Prezelj.


29.10.2023

Žirija za Ježkovo nagrado je podelila nagrado Tomažu Domicelju, posebno Ježkovo nagrado za življenjsko delo pa Sašu Hribarju

Tomaž Domicelj že več kot 55 let dejaven na slovenskem popularnem glasbenem prizorišču. Slovencem je s prepesnitvami približal poezijo ameriških in britanskih protestnih pesnikov in njihova življenja. Prenekatera karierna izkušnja je povezana tudi z delom v slovenski redakciji BBC-ja. Vedoželjno je spremljal dogajanje na svetovni glasbeni sceni, saj med poznavalci velja za potujoči leksikon," nagrajenca Tomaža Domicelja utemeljuje žirija. "V zajetnem avtorskem opusu najdemo veliko besedil za znane slovenske izvajalce, sodelovanja na festivalih pop, rock in narečne glasbe ter producentsko delo za velikokrat tudi mlajše izvajalce. Glasbene dosežke izpričuje s tehtnimi albumi, lahko pa se pohvali tudi z nekaj ponarodelimi pesmimi. S Tomažem Domiceljem se je pogovarjala glasbena urednica Teja Klobčar.


28.10.2023

Žirija bo imela z izbiro najlepšega šansona veliko dela

S člani žirije, ki bo na koncu odločila, kateri šanson je bil letos najboljši, se je pogovarjal glasbeni urednik Andrej Prezelj. Šanson leta 2023 bodo izbrali Leon Firšt, Boštjan Gombač, Vita Mavrič, Mia Žnidarič in Slavko Pregl.


28.10.2023

Nani Poljanec: Rad združujem ljudi s pomočjo umetnosti

Verjetno eden najbolj znanih in najbolj aktivnih Slatinčanov, Aleksander Jurkovič, znan tudi pod umetniškim imenom Nani Poljanec, je strasten zbiratelj. Pa tudi ljubitelj šansona, saj je ob prireditvi Festival slov. šansona na ogled tudi njegova razstava o zgodovini tega festivala. In ko Radio Slovenija praznuje 95. rojstni dan, Nani Poljanec slavi 35 let svojega kulturnega ustvarjanja. O njegovih zbirkah, prireditvah v okviru KunstFestivala in odnosu do šansona in radija se je z 'ljudskim ustvarjalcem', ko t si pravi sam, pogovarjala Andreja Čokl.


28.10.2023

Srce Festivala jugoslovanskega šansona v Rogaški Slatini med letoma 1984 - 1991 je bil Franci Plohl

Franci Plohl je bil duša in srce festivala šansona v Rogaški Slatini ob njegovih začetkih. V terenskem studiu ga je gostila glasbena urednica Simona Moličnik.


28.10.2023

Kukavica se je zaslišala leta 1928

Na dan RTV smo pokukali v zgodovino našega radia in v naš arhiv ter poskušali izvedeti, kako je bilo na samem začetku, leta 1928? Kakšen je bil prvi radijski studio, katere vsebine so lahko poslušali ljudje prek radijskih sprejemnikov, ki so bili takrat statusni simbol? Špela Šebenik se je o zgodovini naše hiše pogovarjala z nekdanjim kolegom Pavletom Jakopičem, ki je že kot otrok sodeloval pri snemanju radijskih iger, bil nato asistent režije, pomočnik radijskega direktorja, televizijski napovedovalec vremena, med drugim pa je več kot 20 let pripravljal tudi radijske oddaje Na današnji dan. Od najstarejšega posnetka, ki ga hranimo v arhivu, prek prve radijske igre za otroke (Zvezdice zaspanke) do prvega TV Obzornika ...


27.10.2023

Zoisova nagrajenca za življenjsko delo Danilo Zavrtanik in Joso Vukman

Jesen je poleg vsega ostalega dogajanja tudi nekoliko bolj znanstveno obarvana. Med drugim je to čas znanstvenih nagrad, v mednarodnem prostoru so to seveda predvsem Nobelove nagrade, pri nas so najvišja državna priznanja za dosežke v znanosti Zoisove nagrade. V naslednjih minutah bomo nekoliko osvetlili letošnja Zoisova nagrajenca za življenjsko delo, fizika prof. dr. Danila Zavrtanika z Univerze v Novi Gorici in matematika prof. dr. Josa Vukmana z Univerze v Mariboru.


26.10.2023

Smučarska sezona v Dolomitih

Šele pred prvim novembrom smo, a tisti, ki ne moremo brez smuči, se že oziramo proti planinam in čakamo na prvi sneg. Podobno velja za smučarske navdušence povsod vzdolž Alp – tudi v Dolomitih. Predel med Trentinskim, Južno Tirolsko in Pokrajino Belluno velja za enega najlepših alpskih predelov, zato ni naključje, da je že desetletja pod Unescovo zaščito. A hkrati gre za območje, ki je po vojni doživelo izreden turistični razvoj, zlasti zaradi smučarije. Več kot ducat tamkajšnjih smučišč se je že pred pol stoletja razvojno povezalo v združenje Dolomiti SuperSki – in naslednje minute namenjamo prav prihajajoči smučarski sezoni pri njih. Več o njej pa v pogovoru z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.


24.10.2023

Volivci si želijo spremembo volilnega sistema

Kakšen volilni sistem bi bil za Slovenijo najprimernejši – večna tema razprav stroke in politike. Da bi si volivci želeli več vpliva pri izbiri poslancev je jasno že dolgo. Zdaj pa je to potrdila tudi anketa, ki jo je na svoji spletni strani objavila vlada. Tudi na parlamentarnih volitvah, torej pri izbiri poslancev, si želijo možnost uveljavljanja prednostnega glasu – kot ga imajo pri volitvah poslancev v evropski parlament. Kaj je vlada še spraševala in kakšni so odgovori. O tem z Jolando Lebar


23.10.2023

Avtorske pravice se tičejo vseh

Zakonodaja o avtorskih pravicah in intelektualni lastnini se mora prilagoditi spremembam, ki jih je prinesel razvoj informacijske družbe. Kopiranje, deljenje, reproduciranje, spreminjanje in objavljanje so s sodobno tehnologijo postala ravnanja, ki jih lahko počne vsak s primerno napravo, povezano na internet, zato gre za zakonodajo, ki se tiče vseh. Kako naj pravo podpre univerzalno pravico do znanja? O tem so razpravljali na četrtem Dnevu odprtega znanja. O ključnih dilemah v prispevku Urške Henigman.


26.10.2023

Kaj odlikuje dobrega govorca?

Kaj vse odlikuje dobrega govorca, zakaj je govorjeni jezik v vseh oblikah pomemben, po katerih priročnikih poseči za informacije o pravilni izgovarjavi, kakšne novosti pripravlja pravopisna komisija… O vsem tem in drugih priporočilih za lepo govorjeno slovenščino v pogovoru z docentko doktorico Tino Lengar Verovnik, predavateljico na Katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in znanstveno sodelavko na ZRC SAZU, na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer je raziskovalka pri projektu priprave novih pravopisnih pravil in slovarja. Pred podelitvijo nagrade kristalni mikrofon za dolgoletne dosežke na napovedovalskem področju in priznanja Ane Mlakar za mladega napovedovalca Društva napovedovalcev Slovenija 7. novembra ob 20-ih na Radiu Slovenija, jo je v studio povabila Eva Longyka Marušič.


20.10.2023

Prometna ureditev v času Ljubljanskega maratona - strpnost in potrpežljivost sta nujni

Konec tedna bo potekal 27. Ljubljanski maraton. Na njem je prijavljenih skupaj 13.535 tekačic in tekačev, ki bodo v nedeljo tekmovali na 42, 21 ali 10-kilometrski razdalji. Že jutri se bodo na ljubljanske ulice odpravili najmlajši tekači in tekačice ter šolarji in šolarke. Prometna ureditev bo v mestu predvsem v nedeljo spremenjena oziroma bo promet v središču mesta med 9. in 15.00 otežen ponekod pa ustavljen. Več o tem v pogovoru z direktorico Timinga Ljubljana, ki organizira ljubljanski maraton, Barbaro Železnik. Če je bila v preteklosti ena od značilnosti, da je maraton potekal zadnji konec tedna v oktrobru, zdaj že nekaj let ni več tako. Kot pravi direktorica, je bila prestavitev maratona ustrezna, saj so konec oktobra že počitnice in zato manj tekačev, težave je povzročal tudi premik ure, tudi vremenske razmere so običajno v tretjem tednu oktobra boljše. Tretji konec tedna bo zato, kot kaže, postal stalnica, na katero se bodo morali navaditi Ljubljančani in ostali, ki bodo prihajali v mesto ta konec tedna. Direktorica Barbara Železnik svetuje strpnost in potrpežljivost. Podatke o zaporah cest v Ljubljani v času maratona sicer najdete v prometni napovedi na Promet.si ali na mobilni aplikaciji Prometno informacijskega centra promet+.


20.10.2023

»Upam, da bo Jančar kmalu dobil Nobelovo nagrado.«

Direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos je za časopis Frankfurter Rundschau povedal, da ni dežele, ki ne bi imela konfliktov, literatura pa je tista, ki o teh konfliktih govori in odpira individualna vprašanja na ravni družbenih vprašanj. »To prinašajo avtorji s seboj v Frankfurt. Nek velik avtor Drago Jančar, ki ga jaz že zelo dolgo občudujem, je dober primer za to, in še zmeraj upam, da bo kmalu dobil Nobelovo nagrado,« dodaja Boos. Z Dragom Jančarjem smo se v Frankfurtu pogovarjali o častnem gostovanju Slovenije, mestu literature na tem osrednjem knjižnem dogodku, pa tudi govoru Slavoja Žižka.


19.10.2023

V Izraelu orožje ne potihne, za prehod v Gazo čaka več kot 200 tovornjakov s pomočjo

Napadi izraelske vojske na cilje v palestinski avtonomiji Gaza se nadaljujejo tudi danes. Al Jazeera poroča, da je bilo od sinoči v Gazi ubitih najmanj 121 ljudi, 540 pa je ranjenih. Ali je glede na to, da orožje ne potihne, sploh kaj možnosti, da bi čez mejni prehod Rafa, ki leži na jugu Gaze ob meji z Egiptom, s tovornjaki sploh začeli dovažati človekoljubno pomoč? O tem in drugih vidikih spopadov med borci Hamasa in izraelsko vojsko smo se pogovajali z našo posebno poročevalko v Izraelu Karmen Švegl.


18.10.2023

Dramatično reševanje s srečnim koncem

»Kovačeva kobila je bosa«, je reklo, ki še kako drži za naslednjo zgodbo. Prostovoljni Gasilec Primož Bitenc iz Spodnje Rečice je na dan velike povodnji nesebično pomagal reševati turiste v kampu Menina ob reki Savinji, čeprav je istočasno voda zalivala njegov dom in mehanično delavnico.


18.10.2023

Kalvarija v Strugah se nadaljuje

V Strugah v občini Luče je povodenj odnesla tri hiše, druge pa precej poškodovala. Tam domačini po dveh mesecih in pol, ko so s pomočjo požrtvovalnih gasilcev komaj ušli smrti, še vedno ne vedo ali se bodo lahko vrnili domov ali pa se bodo morali preseliti. S krajanom Božom Robnikom, ki ima mizarsko delavnico, se je pogovarjal Matija Mastnak.


Stran 23 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov