Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Novinar slovaške Pravde Andrej Matišak o umoru stanovskega kolega Jana Kuciaka

27.02.2018

Slovaški novinarji so pretreseni zaradi umora 27-letnega preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegovega dekleta. Kot je sporočila policija, je najverjetneje šlo za naklepni umor, povezan z njegovim delom. Pisal je namreč predvsem o korupciji in davčnih utajah. Novinarja in njegovo dekle so našli na Kuciakovem domu, on je bil ustreljen v prsi, ona pa v glavo. Za slovaške novinarje je to velik šok, je Špeli Novak povedal Andrej Matišak, novinar zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda.

Pogovor z Andrejem Matišakom, novinarjem zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda iz Bratislave

Slovaški novinarji so pretreseni zaradi umora 27-letnega preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegovega dekleta. Kot je sporočila policija, je najverjetneje šlo za naklepni umor, povezan z njegovim delom. Pisal je namreč predvsem o korupciji in davčnih utajah. Novinarja in njegovo dekle so našli na Kuciakovem domu, on je bil ustreljen v prsi, ona pa v glavo. Za slovaške novinarje je to velik šok, je povedal Andrej Matišak, novinar zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda.

“Ko se zgodi kaj takšnega, kot je zelo brutalen umor mladega, 27-letnega novinarja in njegove enako stare zaročenke, se res vprašaš, kdo je še varen, če je očitno nekdo pripravljen brutalno umoriti dva mlada človeka. Sprašujemo se, kaj se dogaja, in upam, da bomo dobili odgovore in da bo opravljena podrobna preiskava.”


Mediji veliko pišejo o tem, da je umorjeni Jan Kuciak preiskoval korupcijo in davčne utaje. Zdi se, da ni dvoma, da je umor povezan z njegovim delom?

“Ni sicer 100-odstotno, rekel pa bi, da je 99-odstotna verjetnost, da je dejanje povezano z njegovim delom. Ukvarjal se je z zelo občutljivimi zadevami, preiskoval je davčne utaje in zlorabe sredstev iz evropskih skladov. Tako da je umor skoraj zagotovo povezan z njegovim delom. Tudi zato, ker je bilo očitno delo profesionalca. Našli so ga s kroglo v prsih, njegova zaročenka je bila ubita s strelom v glavo. Zdi se – to ni potrjeno – da so okrog njegovega trupla ležali naboji, kot nekakšno sporočilo tistih ki so to storili – pripadnikov organiziranega kriminala ali mafije, ki sporočajo, kako daleč so pripravljeni iti.”

Ali so morda storilci kaj vzeli, računalnik, dokumente?

“Ne vemo še. Novinarji smo to vprašali policijo, a dobili smo le odgovor, da ravnajo v skladu s postopki in da ne morejo izdati več informacij. Tako da ne vemo, ali so kaj vzeli, se pa tudi mi to sprašujemo.”

Oktobra je bila na Malti ubita novinarka, ki je prav tako odkrivala korupcijske afere, zdaj poročamo o umoru slovaškega novinarja. Se sprašujete, kaj se dogaja?

“Mislim, da se moramo spraševati o tem. Ali smo vstopili v novo obdobje, v katerem se je to, kar se je prej dogajalo v drugih državah, kot je na primer Rusija, začelo dogajati pri nas. Da novinarje ubijajo zaradi njihovega dela. To je za nas nekaj novega. Morda gre za izoliran primer, če je bil Kuciak res na sledi zelo velike zgodbe. Po nekih govoricah naj bi bila v to vpletena tudi italijanska mafija, njenim pripadnikom m je najbrž vseeno, ali gre za novinarja ali koga drugega. Toda ob tem opažamo, da se spreminja celotno okolje in da je javno mnenje o novinarjih precej negativno. To ustvarja ozračje, v katerem ljudem za novinarje ni mar. Tuji mediji so me že spraševali o tem, kakšna je reakcija javnosti, a na to vprašanje ne znam odgovoriti. Ne vem, ali je javnosti sploh mar, da je bil ubit novinar. Bomo videli. Upam, da bo javnost reagirala, a v tem trenutku ne znam napovedati, saj na nas mnogi gledajo kot na ljudi, ki proizvajamo lažne novice. To je zelo skrb zbujajoče in nevarno, in to se dogaja v številnih državah.”

Komu se je vse zameril umorjeni Jan Kuciak, omenili ste italijansko mafijo?

“To je ena od tem razprav v javnosti in tudi verjetno ena od policijskih sledi. Gre za namigovanja, da so bili v zlorabe sredstev iz evropskih skladov vpleteni sodelavci mafije, povezani celo z nekaterimi politiki vladajoče stranke na Slovaškem. To so za zdaj le špekulacije. Te možnosti ne morem zavrniti, ne bi pa preveč ugibal o tem. Prepričan pa sem, da tudi policija preiskuje možnost tega motiva.”

Izguba Jana Kuciaka je, kot še pravi novinar Pravde Andrej Matišak, velika izguba za slovaško novinarstvo.

“Še vedno je bil precej velik idealist, skušal je spreminjati okolje. Pri 27-ih letih si običajno še vedno idealist, tudi če si novinar. Med novinarji je bil znan kot nekdo, ki svoje delo opravlja zelo dobro.”


Aktualna tema

4528 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Novinar slovaške Pravde Andrej Matišak o umoru stanovskega kolega Jana Kuciaka

27.02.2018

Slovaški novinarji so pretreseni zaradi umora 27-letnega preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegovega dekleta. Kot je sporočila policija, je najverjetneje šlo za naklepni umor, povezan z njegovim delom. Pisal je namreč predvsem o korupciji in davčnih utajah. Novinarja in njegovo dekle so našli na Kuciakovem domu, on je bil ustreljen v prsi, ona pa v glavo. Za slovaške novinarje je to velik šok, je Špeli Novak povedal Andrej Matišak, novinar zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda.

Pogovor z Andrejem Matišakom, novinarjem zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda iz Bratislave

Slovaški novinarji so pretreseni zaradi umora 27-letnega preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegovega dekleta. Kot je sporočila policija, je najverjetneje šlo za naklepni umor, povezan z njegovim delom. Pisal je namreč predvsem o korupciji in davčnih utajah. Novinarja in njegovo dekle so našli na Kuciakovem domu, on je bil ustreljen v prsi, ona pa v glavo. Za slovaške novinarje je to velik šok, je povedal Andrej Matišak, novinar zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda.

“Ko se zgodi kaj takšnega, kot je zelo brutalen umor mladega, 27-letnega novinarja in njegove enako stare zaročenke, se res vprašaš, kdo je še varen, če je očitno nekdo pripravljen brutalno umoriti dva mlada človeka. Sprašujemo se, kaj se dogaja, in upam, da bomo dobili odgovore in da bo opravljena podrobna preiskava.”


Mediji veliko pišejo o tem, da je umorjeni Jan Kuciak preiskoval korupcijo in davčne utaje. Zdi se, da ni dvoma, da je umor povezan z njegovim delom?

“Ni sicer 100-odstotno, rekel pa bi, da je 99-odstotna verjetnost, da je dejanje povezano z njegovim delom. Ukvarjal se je z zelo občutljivimi zadevami, preiskoval je davčne utaje in zlorabe sredstev iz evropskih skladov. Tako da je umor skoraj zagotovo povezan z njegovim delom. Tudi zato, ker je bilo očitno delo profesionalca. Našli so ga s kroglo v prsih, njegova zaročenka je bila ubita s strelom v glavo. Zdi se – to ni potrjeno – da so okrog njegovega trupla ležali naboji, kot nekakšno sporočilo tistih ki so to storili – pripadnikov organiziranega kriminala ali mafije, ki sporočajo, kako daleč so pripravljeni iti.”

Ali so morda storilci kaj vzeli, računalnik, dokumente?

“Ne vemo še. Novinarji smo to vprašali policijo, a dobili smo le odgovor, da ravnajo v skladu s postopki in da ne morejo izdati več informacij. Tako da ne vemo, ali so kaj vzeli, se pa tudi mi to sprašujemo.”

Oktobra je bila na Malti ubita novinarka, ki je prav tako odkrivala korupcijske afere, zdaj poročamo o umoru slovaškega novinarja. Se sprašujete, kaj se dogaja?

“Mislim, da se moramo spraševati o tem. Ali smo vstopili v novo obdobje, v katerem se je to, kar se je prej dogajalo v drugih državah, kot je na primer Rusija, začelo dogajati pri nas. Da novinarje ubijajo zaradi njihovega dela. To je za nas nekaj novega. Morda gre za izoliran primer, če je bil Kuciak res na sledi zelo velike zgodbe. Po nekih govoricah naj bi bila v to vpletena tudi italijanska mafija, njenim pripadnikom m je najbrž vseeno, ali gre za novinarja ali koga drugega. Toda ob tem opažamo, da se spreminja celotno okolje in da je javno mnenje o novinarjih precej negativno. To ustvarja ozračje, v katerem ljudem za novinarje ni mar. Tuji mediji so me že spraševali o tem, kakšna je reakcija javnosti, a na to vprašanje ne znam odgovoriti. Ne vem, ali je javnosti sploh mar, da je bil ubit novinar. Bomo videli. Upam, da bo javnost reagirala, a v tem trenutku ne znam napovedati, saj na nas mnogi gledajo kot na ljudi, ki proizvajamo lažne novice. To je zelo skrb zbujajoče in nevarno, in to se dogaja v številnih državah.”

Komu se je vse zameril umorjeni Jan Kuciak, omenili ste italijansko mafijo?

“To je ena od tem razprav v javnosti in tudi verjetno ena od policijskih sledi. Gre za namigovanja, da so bili v zlorabe sredstev iz evropskih skladov vpleteni sodelavci mafije, povezani celo z nekaterimi politiki vladajoče stranke na Slovaškem. To so za zdaj le špekulacije. Te možnosti ne morem zavrniti, ne bi pa preveč ugibal o tem. Prepričan pa sem, da tudi policija preiskuje možnost tega motiva.”

Izguba Jana Kuciaka je, kot še pravi novinar Pravde Andrej Matišak, velika izguba za slovaško novinarstvo.

“Še vedno je bil precej velik idealist, skušal je spreminjati okolje. Pri 27-ih letih si običajno še vedno idealist, tudi če si novinar. Med novinarji je bil znan kot nekdo, ki svoje delo opravlja zelo dobro.”


03.05.2022

"Kakovosten javni medijski servis je predpogoj za zdravo demokracijo"

»Razmere za novinarstvo v Sloveniji so slabe, javni Radioteleviziji pa je treba čimprej omogočiti normalno delovanje«, ob mednarodnem dnevu svobode medijev opozarjajo v Društvu novinarjev Slovenije. Da so razmere na naši največji javni medijski instituciji v državi vse slabše, je na posebni novinarski konferenci poudaril tudi del zaposlenih na RTV-ju, ki vodstvu očita hitre kadrovske menjave, siromašenje programa in rušenje socialnega dialoga. Novinarji in ostali zaposleni medtem nadaljujejo boj za neodvisnost in integriteto, pri čemer pričakujejo tudi čimprejšnjo reformo medijske zakonodaje. Svoj osnutek sprememb Zakona o RTV so že predstavili v Pravni mreži za varstvo demokracije, kjer med drugim predlagajo zmanjšanje števila članov programskega sveta, ki jih imenuje državni zbor.


03.05.2022

Za spletne nakupe od danes obvezna dvostopenjska preverba identitete

Z uveljavitvijo evropske direktive o plačilnih storitvah na noranjem trgu iz leta 2015 je odslej pri spletnem nakupovanju obvezno potrjevanje z močno avtentikacijo. Potrošnik tako spletnemu trgovcu sporoči in potrdi, da nakup res opravlja prav on. Tako je tudi sam še bolje zaščiten pred goljufijami, predvsem z zahtevo po uvedbi močne avtentikacije imetnikov kartic v postopku plačil na daljavo, so zapisali v Združenju bank Slovenije. Kaj to pomeni in ali se v praksi sploh kaj spreminja? Poklicali smo na Zvezo potrošnikov Slovenije, kjer je na naša vprašanja odgovorila Alina Meško.


03.05.2022

Digitalizacija pouka in študija prinaša slabe rezultate

Konec aprila so pri Javnem štipendijskem in razvojnem skladu pripravili predavanje nemškega psihiatra in raziskovalca možganov dr. Manfreda Spitzerja, avtorja knjige Digitalna demenca, o digitalni odvisnosti in njenem vplivu na delovno uspešnost. V tri in pol urnem predavanju, smo slišali zelo kritičen pogled na uporabo digitalnih tehnologij predvsem pri otrocih, ki ga je avtor podkrepil z najnovejšimi znanstvenimi raziskavami. Kratek pregled najbolj zanimivih ugotovitev je pripravila Cirila Štuber.


02.05.2022

Je delo v globaliziranem svetu še vrednota?

“Povej mi, koliko zaslužiš, in povem ti, kaj delaš”. Generacija X vidi v delu smisel, generacija Y išče smisel v delu. Številni zaradi preživetja delajo pri dveh delodajalcih in v oblikah dela, ki ne zagotavljajo socialno-pravne varnosti. Zaradi nestandardnih oblik dela in digitalizacije so delavci pogosto postali volkovi, sindikalizem pa njihov plen. Je delo vrednota samo takrat, ko nam je všeč in prinaša socialni status? Ta in druga razmišljanja ljudi različnih poklicev o delu odstiramo v praznični oddaji ob 17-ih.


02.05.2022

Je delo v globaliziranem svetu še vrednota?

“Povej mi, koliko zaslužiš, in povem ti, kaj delaš”. Generacija X vidi v delu smisel, generacija Y išče smisel v delu. Številni zaradi preživetja delajo pri dveh delodajalcih in v oblikah dela, ki ne zagotavljajo socialno-pravne varnosti. Zaradi nestandardnih oblik dela in digitalizacije so delavci pogosto postali volkovi, sindikalizem pa njihov plen. Je delo vrednota samo takrat, ko nam je všeč in prinaša socialni status? Ta in druga razmišljanja ljudi različnih poklicev o delu odstiramo v praznični oddaji ob 17-ih.


02.05.2022

Poroke – "Čaka nas prijetno naporna sezona"

Jasna Likar Jelinčič je v svet organizacije porok prišla pred približno šestimi leti, ko je prevzela podjetje Pravljični trenutek. Njena naloga je, v grobem, da nase prevzame vso odgovornost in nervozo mladoporočencev.


29.04.2022

Dokumenti iz rešenega arhiva pripovedujejo svojo zgodbo

V duhu minulega praznika, dneva upora proti okupatorju, se lahko spominjamo tudi upora Slovencev ponemčevanju slovenskih gora ob koncu 19. in začetku 20. stoletja. Leta 1893 so Slovenci ravno zaradi vse bolj agresivnega vpliva nemškega DÖAV oziroma Deutscher und Österreichischer Alpenvereina na poimenovanje poti, gora in koč, ki so bile prvenstveno namenjene nemškim 'turistom', kakor so takrat poimenovali gornike, sklenili ustanoviti SPD - Slovensko planinsko društvo. In tu se zgodba, o kateri smo se pogovarjali s članom uredniškega odbora Planinskega vestnika in avtorjem članka 'Vzpon in propad Kranjske sekcije DÖAV, Dušanom Škodičem, šele začne.


29.04.2022

Ultra Trail Vipavska dolina 2022

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


28.04.2022

Milena Pervanje: Vlada mora biti vzgled vsem strukturam v gospodarstvu

Pred nami je kadrovsko prepišno obdobje. Najprej zato, ker imajo ob siceršnjem pomanjkanju kadrov zaposleni večjo pogajalsko moč in hitreje zapustijo starega delodajalca ter odidejo k novemu. Drugič pa zato, ker se nam obeta sestava nove, drugačne vlade, z njo pa na vodstvene položaje v državnih službah in državnih podjetjih prihajajo novi kadri. Ena najbolj spoštovanih kadrovnic pri nas je Milena Pervanje, ki se je z iskanjem primernih kandidatov za različne položaje ukvarjala zadnjih 25 let, zdaj je izdala tudi priročnik z naslovom Skrita moč – šest stebrov uspešnega kadrovanja.


28.04.2022

Digitalne pravice otrok

Za nami sta dve leti pandemije, dve leti negotovosti in nenehnih sprememb, prilagajanja, novega načina življenja in seveda tudi drugačne rabe tehnologije. Strokovnjakinje in strokovnjaki so veliko opozarjali o čustvenih in duševnih stiskah otrok in mladih v tem času. Kakšne so posledice pandemije in zaprtja, ko gre za prekomerno rabo digitalnih tehnologij? Kaj bi morali narediti za »sanacijo« povzročene škode? Ali lahko tehnologija ne le krši, temveč tudi omogoča spoštovanje pravic otrok v digitalnem okolju? Urška Henigman je na pogovor o tem pred mikrofon povabila Roka Gumzeja s Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout.


28.04.2022

Projekt 1000 ur zunaj spodbuja k preživljanju prostega časa v naravi

Projekt 1000 ur zunaj je zasnovala magistrica gozdarstva in ljubiteljica narave Lucija Odar. Drevo s 1000 lističi v krošnji spodbuja k preživljanju prostega časa v naravi. Za vsako uro, ki jo preživimo zunaj, pobarvamo en listič. Cilj je, da je krošnja drevesa pobarvana v enem letu.


27.04.2022

Zgodovinar Janko Prunk in medvojno dogajanje na Slovenskem

Janko Prunk je bil eden prvih slovenskih zgodovinarjev, ki so se po drugi svetovni vojni začeli ukvarjati s katoliško politiko na Slovenskem. Svojo vlogo v zgodovinopisju je dokončno napovedal z doktorsko disertacijo o krščanskih socialistih med obema vojnama. Ta je pred 45 leti izšla v knjigi Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. To je bil čas, ko smo si tudi Slovenci z uporom proti okupatorju pridobili ugled v mednarodni skupnosti, hkrati pa spoznali tisto, kar je Edvard Kocbek septembra 1945 strnil v zapis, da je slovenski narod v osvobodilnem boju spoznal tri nasprotnike: okupatorja, klerikalizem in ekskluzivnost kompartije …. Dr. Janko Prunk je nedavno svojemu raziskovalnemu delu dodal še literarni prvenec – roman Iskanje pristana, v katerem se prav tako srečuje s tematiko druge svetovne vojne na Slovenskem. Pred mikrofon ga je povabil Stane Kocutar.


27.04.2022

Strah je ena izmed vse bolj poudarjenih čustvenih resničnosti današnjega časa

Strah je ena izmed vse bolj poudarjenih čustvenih resničnosti današnjega časa in se kaže v različnih oblikah ter občutno vpliva na naše doživljanje, vedenje ter zaznavo smisla. Pogovor s predsednikom Slovenskega društva za logoterapijo Logos mag. Martinom Liscem,


27.04.2022

Ob stoletnici Nade Tarman – najbrž najstarejše slovenske radijke

Ljubljančanka Nada Tarman, ki je 2. aprila dopolnila 100 let, se je rodila na Ohridu, kjer je njen oče služboval kot puškarski mojster. Njeno življenje je v največjem delu povezano z Ljubljano, kjer se je že na začetku okupacije vključila v odporniško gibanje. Sredi meseca aprila 1945 so dekleta iz partizanskih vrst pozvali na avdicijo, ki jo je pripravil Radio Osvobodilne fronte (ROF). Nadin govor je bil odlično ocenjen. Prve dni po osvoboditvi je delovala v Ljubljani, nato pa je s tedanjim upravnikom Radia Ljubljana Antejem Novakom odšla v Celovec ter od tam v Maribor, kjer je za nekaj mesecev prevzela vodenje novoustanovljenega Radia Maribor. Na tisti čas Nado Tarman še danes spominja nekaj dobro ohranjenih fotografij, med njimi tista s podobo lepe 23 - letne črnolaske v britanski vojaški bluzi in križcem, ki jo je neznani fotograf posnel v radijskem studiu na Koroški cesti 19 v Mariboru.


26.04.2022

Krajinska parka Strunjan in Debeli rtič skupaj z gostinci in prebivalci zmanjšujeta morske odpadke

Krajinska parka Strunjan in Debeli rtič skupaj z gostinci in prebivalci zmanjšujeta morske odpadke. Največ je še vedno plastičnih. Na prvem mestu so cigaretni ogorki, ki jim sledi plastika za enkratno uporabo. Zanimivo pri tem je, da je vzdolž obale več odpadkov pozimi, kot poleti ugotavljajo v Krajinskem parku Strunjan, kjer so dopoldan predstavili akcijski načrt za zmanjševanje odpadkov in izzive, ki jih prinaša uvajanje alternativnih kozarcev in drugega pribora. Poroča Lea Širok.


26.04.2022

Pridobivanje ustrezno usposobljenega kadra je naloga vseh – politike, izobraževalnega sistema in gospodarstva

Problematika pomanjkanja kadra se med drugim kaže v premajhnem številu diplomantov za IKT poklice in premajhnem številu vpisnih mest na univerzitetne programe za digitalne poklice, kar je tudi posledica neobveznega predmeta Računalništva in informatike v osnovnih in srednjih šolah.


26.04.2022

Komentar: Nezaupnica Janši, odgovornost Golobu

Na državnozborskih volitvah so volivke in volivci v prvi vrsti izrazili nezaupnico vladi Janeza Janše z največjo vladno strank SDS na čelu. To potrjuje izjemno visoka volilna udeležba in taktično glasovanje, zaradi katerega je Gibanje Svoboda, novinka na političnem prizorišču pod vodstvom Roberta Goloba, zmagala z naskokom, žrtve množičnega zavračanja poražene SDS pa so tudi stranke opozicijske alternative KUL.


25.04.2022

Nevladna kultura v pričakovanju nove vlade

Volitve so budno spremljali tudi umetnice in umetniki in ostali kulturni ustvarjalci. Ni skrivnost, da z ministrovanjem Vaska Simonitija, kljub rekordnemu proračunu za kulturo, niso bili zadovoljni. Največ prahu je dvigovalo razdeljevanje sredstev na javnih razpisih, kadrovanje in pogosto, tako kulturniki, zaničljiv odnos do resorja. Miha Žorž je o obetih in pričakovanjih za prihodnje povprašal nekaj ustvarjalk in ustvarjalcev s področja neodvisne umetniške scene.


25.04.2022

Prednostna področja Gibanja Svoboda

Kdo bo v vladi in kdaj bomo vlado dobili, pa tudi, kaj bodo njene prve naloge?


25.04.2022

Povolilna epizoda: Umetnost možnega v živo

Izjemoma v živo na Prvem. Aleš Kocjan in Tanja Starič komentirata rezultate parlamentarnih volitev. Vsake volitve so novo presenečenje, tokrat pa smo zabeležili tudi zelo visoko volilno udeležbo. Kar je dobro za demokracijo, pa je zoprno za majhne stranke. Za vstop v Državni zbor morajo namreč zbrati bistveno več glasov.


Stran 62 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov