Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Agencija za okolje je z rezultati 10-letnega projekta potrdila, da se je podnebje segrelo za dve stopinji
Agenciji za okolje je predstavila ugotovitve večletnega projekta, ki se je začel leta 2008 in v katerega je bilo vključenih več kot 300 meteoroloških postaj. Izkazalo se ni nič presenetljivega – podnebje v Sloveniji se segreva, v obdobju med letoma 1961 in 2011 se je segrelo za 1,8 stopinje, do danes skupaj za dve stopinji.
Najbolj se segrevajo poletja – skoraj pol stopinje na desetletje – in nekoliko manj zime, še najbolj se zdi, da so pred tem pojavom varne jeseni. O tem, kako to občutimo prebivalci Slovenije, pa klimatolog Gregor Vertačnik:
“Vročinskih valov je zaradi tega, ker so tudi poletja toplejša, vse več. Imamo tudi daljše vročinske valove. V zadnjih desetih, dvajsetih letih tako rekoč ni poletja brez izrazitih vročinskih valov. Temperatura 35 stopinj Celzija, ki je bila včasih po nižinah zelo redka in smo jo imeli enkrat na deset let, je zdaj že skoraj vsako drugo leto oziroma vsako leto.”
Na letni ravni se niža količina padavin, zlasti je to izrazito v sicer bolj namočenem zahodnem delu Slovenije, kjer so imeli od štiri do šest odstotkov padavin na desetletje manj. Snežna odeja je bila v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja marsikje v povprečju skoraj dvakrat debelejša.
In kaj bi morala o vsem tem vedeti politika? Ničesar, kar ne bi bilo že znano; če hočemo omiliti potek podnebnih sprememb, bo treba resneje pristopiti k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov.
4384 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Agencija za okolje je z rezultati 10-letnega projekta potrdila, da se je podnebje segrelo za dve stopinji
Agenciji za okolje je predstavila ugotovitve večletnega projekta, ki se je začel leta 2008 in v katerega je bilo vključenih več kot 300 meteoroloških postaj. Izkazalo se ni nič presenetljivega – podnebje v Sloveniji se segreva, v obdobju med letoma 1961 in 2011 se je segrelo za 1,8 stopinje, do danes skupaj za dve stopinji.
Najbolj se segrevajo poletja – skoraj pol stopinje na desetletje – in nekoliko manj zime, še najbolj se zdi, da so pred tem pojavom varne jeseni. O tem, kako to občutimo prebivalci Slovenije, pa klimatolog Gregor Vertačnik:
“Vročinskih valov je zaradi tega, ker so tudi poletja toplejša, vse več. Imamo tudi daljše vročinske valove. V zadnjih desetih, dvajsetih letih tako rekoč ni poletja brez izrazitih vročinskih valov. Temperatura 35 stopinj Celzija, ki je bila včasih po nižinah zelo redka in smo jo imeli enkrat na deset let, je zdaj že skoraj vsako drugo leto oziroma vsako leto.”
Na letni ravni se niža količina padavin, zlasti je to izrazito v sicer bolj namočenem zahodnem delu Slovenije, kjer so imeli od štiri do šest odstotkov padavin na desetletje manj. Snežna odeja je bila v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja marsikje v povprečju skoraj dvakrat debelejša.
In kaj bi morala o vsem tem vedeti politika? Ničesar, kar ne bi bilo že znano; če hočemo omiliti potek podnebnih sprememb, bo treba resneje pristopiti k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov.
Slovenija ima eno boljših zakonodaj na svetu, toda...
V mestecu Cremona v severni Italiji te dni preizkušajo prototip robotskega poštnega kurirja, ki naj bi postopoma izpodrinil dostavljavce paketov. Gre za tehnološki preboj milanskega podjetja e-Novia, prilagojen zavitim ulicam in neravnim površinam italijanskih mest. Če se eni bojijo, da bomo tako izgubili poklic poštarja, pa drugi poudarjajo, da lahko z novo tehnologijo znatno zmanjšamo onesnaženost. Robotu je na poskusni dan v službi sledil tudi Janko Petrovec. flickr/Iain Croll
Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve genocida in mednarodnem dnevu človekovih pravic se spomnimo, da je eno zelo povezano z drugim. Če se sprva drobne kršitve človekovih pravic stopnjujejo, so sistematične in dolgo trajajo, se v najbolj kruti in sprevrženi obliki lahko končajo tudi kot genocid. Da se to ne bi dogajalo, moramo na zaščito človekovih pravic ves čas opozarjati. Tudi če se v nekem trenutku zdi, da se nam kaj takega ne more zgoditi. foto: flickr/mitchell haindfield
Vrednost bitcoina je danes presegla novo magično mejo 15 tisoč dolarjev. Letošnja rast te kriptovalute je res neverjetna, še januarja ste namreč za en bitcoin morali odšteti manj kot 800 dolarjev. Ali bo vrednost še naraščala in kako varno je vlaganje v bitcoin? Urška Henigman se je o tem pogovarjala s Filipom Dobranićem z inštituta danes je nov dan. foto: flickr/BTC Keychain
V četrtkovem jutru se nam ob 6.50 v živo oglasijo slovenski dopisniki in nas skupaj z zgodbami odpeljejo po različnih krajih Slovenije. Tokrat se je Metka Pirc lotila vprašanja hmeljarstva na Koroškem. Kljub temu, da je v krajih že prava zima, pa so mnogi, zlasti kmetje, z mislijo že pri pomladi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pogovor z dr. Blanko Vidan-Jeras, vodjo Centra za tipizacijo tkiv in registra Slovenija Donor
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja – Cmepius je letos z nagrado jabolka kakovosti prvič nagradil institucije, ki sodelujejo v programu Erasmus+. Ti projekti pomagajo slovenskim izobraževalnim institucijam, da se v skladu z nacionalnimi smernicami in smernicami EU razvijajo v učeče se skupnosti, zmožne odzivanja na spreminjajoči se svet, in učencem nudijo podporo pri razvijanju kompetenc in naravnanosti, ki jih bodo potrebovali za uspešno življenje in delo v sodobni družbi. Več Tadeja Bizilj.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kot kaže bo sredi januarja stavkal del javnega sektorja. Odločanje o stavki so danes napovedali člani Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki jih vodi Jakob Počivavšek. Gre za 28 sindikatov, ki predstavljajo vse skupine javnega sektorja: državne uprave, kulture, visokega šolstva, zdravstva, gasilce, vojake, veterinarje. Poroča Nataša Lang.
Na svetovni dan boja proti aidsu si lahko nadenete rdečo pentljo in tako izkažete svojo solidarnost in podporo tistim, ki živijo z virusom HIV. Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje so letos prepoznali nižje število novih diagnoz okužbe s HIV v primerjavi z lanskim letom. Do vključno 22. novembra je bilo prijavljenih 33 primerov, v celotnem letu 2016 je bilo takih primerov 56. Razlog za zmanjšanje statistike na NIJZ-ju vidijo v kombinirani preventivi, spremembah glede dostopnosti testiranja in kulture testiranja ter takojšnjem zdravljenju oseb z novo diagnozo. Kljub zakonski prepoved se diskriminacija do teh oseb pojavlja, tudi v zdravstvu. Napredek v zdravljenju sicer omogoča osebi, ki je HIV pozitivna, kakovostno življenje, kar vam bo povedal tudi sogovornik Tine Lamovšek, ki je bil pred skoraj dvema letoma diagnosticiran z virusom hiv. Poimensko se ni želel izpostaviti – predvsem zato, ker vsi ne vedo za njegovo stanje, je pa privolil, da njegovega glasu tonsko ne spreminjamo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Predstavniki trgovskih družb in trgovinskega sindikata so s sinoči parafiranim dogovorom končali pogajanja o nedeljskem delovnem času trgovin, danes morajo tako dokument potrditi le še pristojni organi vseh podpisanih strani. Podrobnosti dogovora bodo sicer uradno predstavili jutri, nam je pa na Radiu Slovenija uspelo pridobiti ključne novosti, ki jih določa dogovor.
Odziv predsednice Komisije za ženske v znanosti prof. dr. Marije Bešter Rogač na letošnje Zoisove nagrade, priznanja in Puhova priznanja
Na Prvem programu smo govorili o otvoritvi novega inovativnega središča tehnologij za starejše. Trenutno stanje trga dela potrebujemo prilagoditve, zato pri Simbiozi iščejo nove družbene rešitve za socialno reaktivacijo starejših po 50. letu.
Neveljaven email naslov