Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predlog zakona za pretvorbo posojil, vezanih na švicarski frank v evro, je za zdaj ostal pred vrati parlamenta. Ne glede na to, je razkol med posojilojemalci, ki so zaradi nenadnega dviga tečaja utrpeli finančno škodo in bankirji, ki ponavljajo, da takšnega drastičnega zvišanja franka niso mogli predvideti, še vedno povsem živ. Prispeveke Urške Jereb.
Bankirji in posojilojemalci v švicarskih frankih še naprej odločno na okopih
Predlog zakona za pretvorbo posojil, vezanih na švicarski frank v evro, je za zdaj ostal pred vrati parlamenta. Ne glede na to, je razkol med posojilojemalci, ki so zaradi nenadnega dviga tečaja utrpeli finančno škodo in bankirji, ki ponavljajo, da takšnega drastičnega zvišanja franka niso mogli predvideti, še vedno povsem živ.
Na sodišču je trenutno izid 1:1, ena pravnomočna sodba v korist posojilojemalca, druga v korist banke. Izkušnja enega izmed posojilojemalcev je še vedno grenka.
“228 tisoč, ne, plačati je treba 300 tisoč, če je za vas 70 tisoč malo, je to zame življenjsko varčevanje.”
V Združenju Frank, kjer si prizadevajo za sprejem zakona o konverziji posojil iz frankov v evre, bankam očitajo, da posojilojemalcev niso seznanile s tveganji, tako obrestnimi kot valutnimi, poleg tega pa bi tolikšen dvig tečaja, kot trdijo na društvu, lahko pričakovale. Matjaž Sušnik.
“Ne moreš prodajati produkta, predvsem pa ne z oglasom, da se obrok ne bo večal, na način, da sploh ne veš, kolikšna bo cena prodajanega produkta.”
Ekonomist Aljoša Valentinčič vsakršne namige o tem, da so banke vedele za dvig tečaja, kategorično zavrača. Valutnih tveganj in gibanj deviznih tečajev ni možno napovedati vnaprej, zato tudi banke niso mogle vnaprej predvideti apreciacije franka. Sam bi ravnal drugače, če bi vedel za dvig tečaja.
“Na koncu bi šel na Havaje, prej pa bi zbral milijardo kapitala, kupil izvedene inštrumente in mastno zaslužil. Žal je realnost ta, da bom obsedel tu s profesorsko plačo.”
Na Hrvaškem so tak zakon o konverziji sprejeli, kljub temu ta ni nujno koristen za posojilojemalce, je prepričan nekdanji predsednik Združenja bank Hrvaške Zoran Bohaček:
“Švicarski frank je po konverziji padel in če bo ostal na teh nivojih, bodo posojilojemalci, katerim so posojila iz frankov pretvorili v evre, kmalu tožili državo. Izgubili bodo namreč vso razliko konverzije. Glede pretvorbe posojil iz frankov v evre je treba ravnati zelo pazljivo.”
Sodna praksa je in bo v zvezi s tem ostala neenotna. Odločitev sodišča je namreč v vsakem primeru odvisna od okoliščin primera, pravi gospodarski pravnik in dekan pravne fakultete Miha Juhart.
“Ta razprava kaže, da enoznačnih dogovorov tu ni.”
Prav zato bo težko sprejeti skupne odločitve ali enotni zakon, kot so ga sprejeli na Hrvaškem. Če bi ga v novem sklicu parlamenta ob eventuelni politični podpori vendarle sprejeli, pa bi moral prestati presojo ustavnosti pred slovensko zakonodajo in Sodiščem EU.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Predlog zakona za pretvorbo posojil, vezanih na švicarski frank v evro, je za zdaj ostal pred vrati parlamenta. Ne glede na to, je razkol med posojilojemalci, ki so zaradi nenadnega dviga tečaja utrpeli finančno škodo in bankirji, ki ponavljajo, da takšnega drastičnega zvišanja franka niso mogli predvideti, še vedno povsem živ. Prispeveke Urške Jereb.
Bankirji in posojilojemalci v švicarskih frankih še naprej odločno na okopih
Predlog zakona za pretvorbo posojil, vezanih na švicarski frank v evro, je za zdaj ostal pred vrati parlamenta. Ne glede na to, je razkol med posojilojemalci, ki so zaradi nenadnega dviga tečaja utrpeli finančno škodo in bankirji, ki ponavljajo, da takšnega drastičnega zvišanja franka niso mogli predvideti, še vedno povsem živ.
Na sodišču je trenutno izid 1:1, ena pravnomočna sodba v korist posojilojemalca, druga v korist banke. Izkušnja enega izmed posojilojemalcev je še vedno grenka.
“228 tisoč, ne, plačati je treba 300 tisoč, če je za vas 70 tisoč malo, je to zame življenjsko varčevanje.”
V Združenju Frank, kjer si prizadevajo za sprejem zakona o konverziji posojil iz frankov v evre, bankam očitajo, da posojilojemalcev niso seznanile s tveganji, tako obrestnimi kot valutnimi, poleg tega pa bi tolikšen dvig tečaja, kot trdijo na društvu, lahko pričakovale. Matjaž Sušnik.
“Ne moreš prodajati produkta, predvsem pa ne z oglasom, da se obrok ne bo večal, na način, da sploh ne veš, kolikšna bo cena prodajanega produkta.”
Ekonomist Aljoša Valentinčič vsakršne namige o tem, da so banke vedele za dvig tečaja, kategorično zavrača. Valutnih tveganj in gibanj deviznih tečajev ni možno napovedati vnaprej, zato tudi banke niso mogle vnaprej predvideti apreciacije franka. Sam bi ravnal drugače, če bi vedel za dvig tečaja.
“Na koncu bi šel na Havaje, prej pa bi zbral milijardo kapitala, kupil izvedene inštrumente in mastno zaslužil. Žal je realnost ta, da bom obsedel tu s profesorsko plačo.”
Na Hrvaškem so tak zakon o konverziji sprejeli, kljub temu ta ni nujno koristen za posojilojemalce, je prepričan nekdanji predsednik Združenja bank Hrvaške Zoran Bohaček:
“Švicarski frank je po konverziji padel in če bo ostal na teh nivojih, bodo posojilojemalci, katerim so posojila iz frankov pretvorili v evre, kmalu tožili državo. Izgubili bodo namreč vso razliko konverzije. Glede pretvorbe posojil iz frankov v evre je treba ravnati zelo pazljivo.”
Sodna praksa je in bo v zvezi s tem ostala neenotna. Odločitev sodišča je namreč v vsakem primeru odvisna od okoliščin primera, pravi gospodarski pravnik in dekan pravne fakultete Miha Juhart.
“Ta razprava kaže, da enoznačnih dogovorov tu ni.”
Prav zato bo težko sprejeti skupne odločitve ali enotni zakon, kot so ga sprejeli na Hrvaškem. Če bi ga v novem sklicu parlamenta ob eventuelni politični podpori vendarle sprejeli, pa bi moral prestati presojo ustavnosti pred slovensko zakonodajo in Sodiščem EU.
Arkan Al Nawas je slikar in krajinski arhitekt. V Slovenijo je prišel študirat v času nekdanje Jugoslavije, rodil pa se je v iraški Nasiriyi. Je eden tistih, ki vedno prijazno pozdravi znance in neznance. Njegova zgodba bo prek fotografij, umetnin in drugih predmetov od jutri dalje na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju. Razstavo bodo odprli ob 16.30 in s tem zakorakali v Poletno muzejsko noč.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Če bi šlo vse po načrtih, bi zdaj že odštevali ure do trenutka, ko se bo Slovenija z izstrelitvijo svojih prvih dveh satelitov vpisala v zgodovino odkrivanja vesolja. Satelita Trisat in Nemo-HD naj bi v orbito poletela na raketi Vega jutri (petek, 19. 6.) nekaj minut pred 4. uro po srednjeevropskem času iz izstrelišča v Francoski Gvajani, a bo treba na izstrelitev še nekoliko počakati. Gre za tretjo preložitev izstrelitve. Prvič je do nje prišlo zaradi ponesrečenega predhodnega poleta rakete Vega, drugič zaradi epidemije novega koronavirusa. Tokrat je razlog vreme, je Andreji Gradišar povedal vodja misije Trisat dr. Iztok Kramberger. Slišali boste tudi predstavitev obeh satelitov in nekaj utrikov zadnjih priprav na izstrelitev.
Ob obeležitvi 55. obletnice oddaje Lahko noč, otroci bo danes zvečer naš Prvi program gostoval na ljubljanski Pediatrični kliniki. Neposredni avdio in video prenos pravljice o polžu prijatelju iz bolnišnice pa hkrati predstavlja tudi zagon spletnega tematskega kanala za malčke, otroke in mladostnike Radio Z, ki ga je Radio Slovenija vzpostavil v okviru mednarodnega projekta B-AIR.
Pametna mesta v post koronskem obdobju še bolj generirajo uporabo novih tehnologij in uporabo pridobljenih informacij. Slednje pa se v javnosti zarisuje kot eden ključnih problemov in aktualnih tematik, s katerimi se ukvarjajo različni strokovnjaki in vlade. Več o tem kakšne ugodnosti nam nudijo pametna mesta in kakšne pasti nam nastavljajo, v naslednjem prispevku. Martina Černe se je pogovarjala s prof. dr. Matjažem Uršičem iz Centra za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede v Ljubljani.
Ob letošnjem razmeroma deževnem maju in juniju malokdo pomisli na sušo, a strokovnjaki pravijo, da povsod še niso nadoknadili primanjkljaja letošnjih prvih štirih, zelo suhih mesecev. In kljub temu, da Slovenija velja za vodnato državo, ob današnjem svetovnem dnevu boja proti širjenju puščav in suše velja opozoriti, da se padavinski režim pri nas spreminja, da je snežna odeja vse tanjša, in da bo v prihodnje vse več intenzivnih, a kratkotrajnih padavin. Klimatologinja Mojca Dolinar z Agencije za okolje vse skupaj postavlja v kontekst globalnega segrevanja.
V dneh, ko so slovenski mediji polni novic o prihodu Michelinovega vodnika v Slovenijo in novih dobitnikov prestižnih zvezdic in ostalih priznanj, smo poklicali v italijanski Krmin. Slovenski zamejec Joško Sirk, ki vodi gostilno La Subida, ima namreč Michelinovo zvezdico že dobro desetletje. Kaj mu je prinesla, kaj je spremenila in kaj svetuje "svežim" slovenskim dobitnikom?
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
O tem, kaj utegne pomeniti razveljavitev razpisa za gradnjo Drugega tira, je na vprašanja Radia Slovenija odgovarjal prvi mož 2TDK Dušan Zorko.
Gastronomski vodnik Michelin je danes na Ljubljanskem gradu šestim slovenskim restavracijam podelil skupaj kar 7 zvezdic. Pet restavracij je prejelo eno zvezdico, kar 2 je prejela Hiša Franko naše najbolj znane kulinarične mojstrice Ane Roš. Na svetu je le 473 restavracij, ki se lahko ponašajo z dvema zvezdicama. Ana Roš si ju je, po mnenju Michelinovih inšpektorjev, prislužila za drzno in predano delo ter moderno interpretacijo tradicionalne kuhinje. Hiša Franko je tako edina restavracija z dvema zvezdicama v regiji.
Z današnjim dnem se v Grčiji začenja turistična sezona. Turizem predstavlja petino grškega BDP. Grške oblasti so odpravile omejitve za 29 držav, katerih državljanom in stalnim prebivalcem ob prihodu ne bo treba v karanteno. Na seznamu je tudi Slovenija. Potnike iz teh držav, na katerem so med drugim še Nemčija, Avstrija, Hrvaška, Kitajska in Japonska, bodo sicer lahko naključno testirali. naša dopisnica Karmen Švegl je obiskala Rodos.
Postopna izguba sluha je najpogostejši spremljevalec staranja. Izguba sluha povzroča socialno izolacijo, nezmožnost polnočutnega vključevanja v družbo, oteženo dostopnost do informacij in komunikacij, lahko vodi tudi v hude duševne stiske. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je ob današnjem Mednarodnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi organizirala Posvet s temo »Kvalitetno staranje oseb z okvaro sluha.« Prispevek Petre Medved.
Od danes ni več ovir na meji z Italijo. Državljani obeh držav lahko prestopajo mejo kot pred epidemijo koronavirusa.
Bled je nedvomno eden slovenskih simbolov, podoba, s katero se v tujini promovira država, kraj, kamor naši državniki vozijo tuje na protokolarna in druga srečanja. Skratka, Bled je nosilna podoba za turiste privlačne enkratne Slovenije. Zato ni čudno, da je tudi blejski turizem z leti odtaval v tujino, več kot 95 odstotkov obiskovalcev prihaja od tam, iz več kot 130 držav in Slovencem se zadnja leta zdi, da jim je bil Bled ugrabljen. Do letos, ko smo ga, zaradi višje sile, dobili nazaj. Utrip Bleda v teh dneh je preverila Romana Erjavec.
Korona kriza je prinesla spoznanje, da moramo za večjo stopnjo samooskrbe s hrano povečati rastlinsko proizvodnjo. To pa bi lahko dosegli z več znanja in tudi z uporabo sodobnih tehnologij, s katerimi prihranimo čas, zmanjšamo izgube pridelkov, zmanjšamo stroške proizvodnje in obenem zmanjšamo vpliv na okolje. Eno od orodij, ki se po svetu že s pridom uporablja v kmetijstvu, so t.i. droni oz. brezpilotni letalniki, s pomočjo katerih pridobimo podatke o tem, kaj se dogaja z rastlinami na poljih.
V Radečah po letu in pol v teh dneh zaključujejo projekt Stara šola za nove ideje, v katerem sta občina Radeče in zavod KTRC s partnerji obnovila in društvom namenila nekdanji objekt šole. Skozi mehke vsebine s partnerji je ta zaživela v duhu aktivnega sodelovanja lokalnega prebivalstva in ohranjanja naravnih in kulturnih ter tudi kulinaričnih znamenitosti doline Sopote, ki skriva številne naravne in kulturne bisere, vredne ogleda.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Junij je mesec, ko po celem svetu potekajo parade ponosa. Slednje bodo zaradi epidemije koronavirusa letos potekale drugače. V nekaterih mestih so jih odpovedali, spet v drugih jih bodo izvedli. Slovenska povorka je prestavljena na september, do konca junija pa bo v atriju Mestne hiše na ogled pregledna multimedijska razstava, ki obeležuje 20 let parade ponosa v Ljubljani.
Zaradi sicer že preklicane epidemije po pojavu novega korona virusa še vedno ostajajo zaprti številni maloobmejni prehodi s Hrvaško. To še posebej greni življenje domačinom, ki iz ene v drugo državo hodijo v službo, imajo na obeh straneh sorodnike ali celo otroke v vrtcih. Med najbolj prizadetimi je majhna in demografsko ogrožena občina Osilnica, kjer je stiskam ljudi prisluhnil Marko Škrlj.
Neveljaven email naslov