Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predlog zakona za pretvorbo posojil, vezanih na švicarski frank v evro, je za zdaj ostal pred vrati parlamenta. Ne glede na to, je razkol med posojilojemalci, ki so zaradi nenadnega dviga tečaja utrpeli finančno škodo in bankirji, ki ponavljajo, da takšnega drastičnega zvišanja franka niso mogli predvideti, še vedno povsem živ. Prispeveke Urške Jereb.
Bankirji in posojilojemalci v švicarskih frankih še naprej odločno na okopih
Predlog zakona za pretvorbo posojil, vezanih na švicarski frank v evro, je za zdaj ostal pred vrati parlamenta. Ne glede na to, je razkol med posojilojemalci, ki so zaradi nenadnega dviga tečaja utrpeli finančno škodo in bankirji, ki ponavljajo, da takšnega drastičnega zvišanja franka niso mogli predvideti, še vedno povsem živ.
Na sodišču je trenutno izid 1:1, ena pravnomočna sodba v korist posojilojemalca, druga v korist banke. Izkušnja enega izmed posojilojemalcev je še vedno grenka.
“228 tisoč, ne, plačati je treba 300 tisoč, če je za vas 70 tisoč malo, je to zame življenjsko varčevanje.”
V Združenju Frank, kjer si prizadevajo za sprejem zakona o konverziji posojil iz frankov v evre, bankam očitajo, da posojilojemalcev niso seznanile s tveganji, tako obrestnimi kot valutnimi, poleg tega pa bi tolikšen dvig tečaja, kot trdijo na društvu, lahko pričakovale. Matjaž Sušnik.
“Ne moreš prodajati produkta, predvsem pa ne z oglasom, da se obrok ne bo večal, na način, da sploh ne veš, kolikšna bo cena prodajanega produkta.”
Ekonomist Aljoša Valentinčič vsakršne namige o tem, da so banke vedele za dvig tečaja, kategorično zavrača. Valutnih tveganj in gibanj deviznih tečajev ni možno napovedati vnaprej, zato tudi banke niso mogle vnaprej predvideti apreciacije franka. Sam bi ravnal drugače, če bi vedel za dvig tečaja.
“Na koncu bi šel na Havaje, prej pa bi zbral milijardo kapitala, kupil izvedene inštrumente in mastno zaslužil. Žal je realnost ta, da bom obsedel tu s profesorsko plačo.”
Na Hrvaškem so tak zakon o konverziji sprejeli, kljub temu ta ni nujno koristen za posojilojemalce, je prepričan nekdanji predsednik Združenja bank Hrvaške Zoran Bohaček:
“Švicarski frank je po konverziji padel in če bo ostal na teh nivojih, bodo posojilojemalci, katerim so posojila iz frankov pretvorili v evre, kmalu tožili državo. Izgubili bodo namreč vso razliko konverzije. Glede pretvorbe posojil iz frankov v evre je treba ravnati zelo pazljivo.”
Sodna praksa je in bo v zvezi s tem ostala neenotna. Odločitev sodišča je namreč v vsakem primeru odvisna od okoliščin primera, pravi gospodarski pravnik in dekan pravne fakultete Miha Juhart.
“Ta razprava kaže, da enoznačnih dogovorov tu ni.”
Prav zato bo težko sprejeti skupne odločitve ali enotni zakon, kot so ga sprejeli na Hrvaškem. Če bi ga v novem sklicu parlamenta ob eventuelni politični podpori vendarle sprejeli, pa bi moral prestati presojo ustavnosti pred slovensko zakonodajo in Sodiščem EU.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Predlog zakona za pretvorbo posojil, vezanih na švicarski frank v evro, je za zdaj ostal pred vrati parlamenta. Ne glede na to, je razkol med posojilojemalci, ki so zaradi nenadnega dviga tečaja utrpeli finančno škodo in bankirji, ki ponavljajo, da takšnega drastičnega zvišanja franka niso mogli predvideti, še vedno povsem živ. Prispeveke Urške Jereb.
Bankirji in posojilojemalci v švicarskih frankih še naprej odločno na okopih
Predlog zakona za pretvorbo posojil, vezanih na švicarski frank v evro, je za zdaj ostal pred vrati parlamenta. Ne glede na to, je razkol med posojilojemalci, ki so zaradi nenadnega dviga tečaja utrpeli finančno škodo in bankirji, ki ponavljajo, da takšnega drastičnega zvišanja franka niso mogli predvideti, še vedno povsem živ.
Na sodišču je trenutno izid 1:1, ena pravnomočna sodba v korist posojilojemalca, druga v korist banke. Izkušnja enega izmed posojilojemalcev je še vedno grenka.
“228 tisoč, ne, plačati je treba 300 tisoč, če je za vas 70 tisoč malo, je to zame življenjsko varčevanje.”
V Združenju Frank, kjer si prizadevajo za sprejem zakona o konverziji posojil iz frankov v evre, bankam očitajo, da posojilojemalcev niso seznanile s tveganji, tako obrestnimi kot valutnimi, poleg tega pa bi tolikšen dvig tečaja, kot trdijo na društvu, lahko pričakovale. Matjaž Sušnik.
“Ne moreš prodajati produkta, predvsem pa ne z oglasom, da se obrok ne bo večal, na način, da sploh ne veš, kolikšna bo cena prodajanega produkta.”
Ekonomist Aljoša Valentinčič vsakršne namige o tem, da so banke vedele za dvig tečaja, kategorično zavrača. Valutnih tveganj in gibanj deviznih tečajev ni možno napovedati vnaprej, zato tudi banke niso mogle vnaprej predvideti apreciacije franka. Sam bi ravnal drugače, če bi vedel za dvig tečaja.
“Na koncu bi šel na Havaje, prej pa bi zbral milijardo kapitala, kupil izvedene inštrumente in mastno zaslužil. Žal je realnost ta, da bom obsedel tu s profesorsko plačo.”
Na Hrvaškem so tak zakon o konverziji sprejeli, kljub temu ta ni nujno koristen za posojilojemalce, je prepričan nekdanji predsednik Združenja bank Hrvaške Zoran Bohaček:
“Švicarski frank je po konverziji padel in če bo ostal na teh nivojih, bodo posojilojemalci, katerim so posojila iz frankov pretvorili v evre, kmalu tožili državo. Izgubili bodo namreč vso razliko konverzije. Glede pretvorbe posojil iz frankov v evre je treba ravnati zelo pazljivo.”
Sodna praksa je in bo v zvezi s tem ostala neenotna. Odločitev sodišča je namreč v vsakem primeru odvisna od okoliščin primera, pravi gospodarski pravnik in dekan pravne fakultete Miha Juhart.
“Ta razprava kaže, da enoznačnih dogovorov tu ni.”
Prav zato bo težko sprejeti skupne odločitve ali enotni zakon, kot so ga sprejeli na Hrvaškem. Če bi ga v novem sklicu parlamenta ob eventuelni politični podpori vendarle sprejeli, pa bi moral prestati presojo ustavnosti pred slovensko zakonodajo in Sodiščem EU.
V Kobilarni Lipica letos pričakujejo okoli 30 žrebet. Nekaj več kot 20 jih je že na svetu. Andrejo Gradišar je v njihov vrtec popeljal vodja konjarjev Matjaž Tomšič.
Celotna avtomobilska industrija, ki je do zdaj temeljila na nenehnem povečevanju števila izdelanih vozil in novih modelov, je po krizi zaradi pandemije koronavirusa pred spremembami. Blagovne znamke bodo prevetrile dobaviteljske verige, pričakovati je zmanjševanje števila modelov, več pozornosti pa bi morali nameniti okolju prijaznejšim tehnologija, razvoju avtonomnih vozil, itn.
Veste, kaj imajo skupnega kraški ovčar, lipicanec, bovška ovca in štajerska kokoš? Vse najdete na seznamu slovenskih avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali. Seveda se seznam z omenjenimi ne konča – slovenskih avtohtonih pasem je 13, tradicionalnih pa še dodatnih 14. V čem se ti dve skupini živali razlikujeta, kako se določi, katera pasma je na nekem območju avtohtona, in kaj rejcem prinaša reja avtohtonih živali, so vprašanja, ki jih je Andreja Čokl zastavila prof. dr. Petru Dovču z Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
V Avstriji so se odprli hoteli, apartmaji in kampi. Računajo na porast števila turistov, a za zdaj Dunaj sameva. Tudi v turističnih agencijah v teh dneh ni skoraj nikogar, ki bi rezerviral počitnice. Vlada je Avstrijce pozvala, naj ostanejo doma in pomagajo domačemu turizmu, a avstrijskih gostom Dunaj ne diši preveč. Cene so visoke.
Ministrstvo za okolje bo pripravilo seznam prednostnih investicij, ki naj bi tako dobile zagon. A slišati je pomisleke, da pri tem odpadejo tudi vse varovalke, ki so doslej zastopale interese okolja.
Epidemija bo v ponedeljek preklicana, vendar omejitev distribucije tiskovin do nadaljnjega ostaja. Ali je to malomarnost, so na tiskovine ob sproščanju ukrepov pozabili, ali pa gre za načrtno omejevanje poslovanja medijev, ki so zaradi upada oglaševanja v nezavidljivem položaju? Medije je presenetilo tudi nedavno sporočilo z ministrstva za kulturo, da ne morejo z gotovostjo vedeti, ali bodo lahko zagotovili izplačilo vseh sredstev na podlagi oktobra lani končanega medijskega razpisa. Medijski ustvarjalci se bojijo, da gre za načrtno oviranje ali nagajanje medijem.
Epidemija Covid-19 je močno prizadela slovensko gospodarstvo, številni zaposleni so ostali breza dela ali na čakanju. Brez dela in s tem tudi brez zaslužka pa so ostali tudi tisti dijaki in študenti, ki opravljajo t. i. študentsko delo oz. delo prek študentskih napotnic. Kakšno je bilo stanje na tem področju v času epidemije, koliko študentov je delalo in kako bo s tem delom v poletni sezoni, ko dela največ dijakov in študentov? Nekaj podatkov so zbrali v e-študentskem servisu, predstavila jih bo Saša Praček.
Protivladni protesti so posledica odmaknjenosti politične elite od državljanov, katerih mnenja niso slišana, kaj šele upoštevana, pa meni politični analitik Tomaž Deželan s fakultete za družbene vede:
Vlada je med epidemijo sprejela odlok o prepovedi in omejitvah javnega prevoza potnikov v Sloveniji zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije novega koronavirusa. Javni prevoz je zastal, taksiji so lahko vozili, vendar so morali vozniki pred vstopom novega potnika vozilo razkužiti. Taksisti v en glas poudarjajo, da prometa v času epidemije skoraj ni bilo. Taksist Rajko, tako kot mnogi drugi taksisti, dela ni mogel opravljati, saj ni imel zaščitne opreme, kot so rokavice in maska.
Razmere v domovih za starejše se postopoma normalizirajo, ukrepi so manj strogi, kjer ni bilo okužb. Ni še jasno koliko novih oskrbovancev bodo lahko sprejeli, na sprejem pa čaka približno 12 tisoč starostnikov.
Potem ko je aprila število brezposelnih vsak teden poskočilo za okoli 1000, se trend odpuščanja v maju očitno umirja. Ta hip je tako v naši državi 90 tisoč 272 oseb brez dela. Na odboj od dna pa kaže tudi kazalnik zaupanja med gospodarstveniki, ki se je maja glede na april izboljšal za 6,5 odstotne točke. Kljub rahlemu izboljšanju o resnem okrevanju, še ne moremo govoriti.
Nekatera državna podjetja predlagajo zadržanje, to je neizplačilo dobičkov. Bo država na to pristala? Mali delničarji v VZMD so na nogah.
Ena od najbolj prizadetih gospodarskih panog v času koronavirusa je zagotovo turizem. V Italiji, denimo, bodo veseli, če bodo rešili 30 odstotkov načrtovanega prometa. Turizem v sosednji državi zaleže za 13 odstotkov bruto domačega proizvoda – zdaj pa tam tvegajo, da bo brez dela ostala tretjina turističnih delavcev. Toda hotelirji se kljub temu ne dajo, čeprav vedo, da se bodo v razmeroma normalno stanje vrnili šele prihodnjo pomlad. Naš rimski dopisnik Janko Petrovec se je o posledicah koronavirusne krize na turizem v Italiji pogovarjal z direktorjem Nacionalnega združenja hotelirjev Federalberghi - Alessandrom Nucaro.
Čustvena povezanost in socialni stiki so ključni za razvoj otrok in mladostnikov, zato bi se morali v šole čim prej vrniti vsi učenci, opozarja razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek. Dolgotrajna izolacija je pri psihološkem zdravju otrok in mladostnikov nedvomno že pustila posledice. Še posebej so ranljivi tisti učenci, ki doma nimajo spodbudnega okolja in so bili v stiski že pred epidemijo. Z Ljubico Marjanovič Umek se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić
Med 25. in 31. majem v Sloveniji poteka teden gozdov, letos pod od geslom »Skrbno z gozdom!«, poudarek pa je na spoštovanju gozdnega bontona. Strokovnjaki opozarjajo tudi na posledice množičnega obiskovanja gozdov v času epidemije.
24. maj je Evropski dan parkov, letos poteka pod geslom "Narava dobra za naše zdravje." V Sloveniji imamo tudi Skupnost naravnih parkov, ki jih letos predseduje Triglavski narodni park. S Tino Markun smo se pogovarjali o raznolikosti tega edinega slovenskega narodnega parka.
Bohinjska občina z razdrobljeno poselitvijo in starajočim prebivalstvom je že pred leti začutila potrebo po drugačni organiziranosti svoje socialne mreže, ki bo bolj odzivna, bolj dostopna in bolj vpeta v življenja občanov. Zato je nastal projekt, Mobilni socialni servis, v katerega so povezali različne službe in prostovoljce, ki na terenu odkrivajo in rešujejo težave občanov. Pilotni projekt, ki je posebnost v slovenskem prostoru naj bi trajal pet let, a mu je pandemija že po letu in pol, odkar so ga prvič predstavili javnosti, dal nesluten pospešek. In veliko potrditev. Več Romana Erjavec.
Organizatorji srečanj in dogodkov, postavljalci odrov, šotorov in izposojevalci prireditvene in sejemske opreme povedo, da so med epidemijo ostali brez vseh sredstev.
Profesor dr. Jure Leskovec je profesor računalništva na Univerzi Stanford v Kaliforniji, podjetnik in tudi član odbora direktorjev Ameriško- slovenske izobraževalne fundacije, ki je bila ustanovljena februarja leta 2014 v San Franciscu in na različne načine spodbuja kroženje znanja ter kulturno in gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in ZDA. Tik pred njihovim osrednjim marčevskim letnim dogodkom se je svet obrnil na glavo. Tudi o tem je prof. dr. Jure Leskovec več povedal v pogovoru z Mojco Delač.
Predlog tretjega protikoronskega zakona, ki ga je vlada predstavila včeraj, ne vsebuje posebnih ukrepov za kulturni sektor, čeprav slednji po oceni Evropske komisije sodi med pet v tej krizi najbolj prizadetih. Prva dva protikoronska svežnja sta bila bolj splošna, zato so predstavniki kulturnega sektorja pričakovali, da bo njihove težave s posebnimi, sektorju prilagojenimi ukrepi naslovil tretji zakonski sveženj. To so obetale tudi nekatere izjave državne sekretarke na kulturnem ministrstvu. Kulturni sektor posebne ukrepe zato še pričakuje in že ima pripravljene konkretne predloge, tudi po vzoru ukrepov, ki so pripravljeni za pomoč turizmu. Eden od takih ukrepov bi bili tudi vavčerji ali boni za obisk kulturnih ustanov ali nakup knjig.
Neveljaven email naslov