Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Schönbrunn, Prater, katedrala sv. Štefana, opera, saher torta – Dunaj! Če pa seznamu dodamo še patološki muzej, anatomske voščene figure in kompleks stare Splošne bolnišnice, pa opišemo ekskurzijo, ki jo profesorica Zvonka Zupanič Slavec že petnajst let organizira za študente ljubljanske Medicinske fakultete. Tokrat se jim je pridružil Iztok Konc.
Foto: Katarina Zemljak
Razstava »The Body - Telesa« 18. stoletja ali ko spoznaš svoje telo in začneš ceniti zdravje
Patološki muzej v »stolpu norcev«, Zgodovinsko-medicinski muzej Josephinum z znamenitimi anatomskimi voščenimi figurami, kompleks Stare bolnišnice – pot naše ekskurzije nas je vodila do tistih dunajskih znamenitosti, ki pospešijo utrip vsakemu študentu medicine. Predstojnica inštituta za zgodovino medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani Zvonka Zupanič Slavec svoje študente že več kot desetletje in pol vodi na Dunaj.
Profesorica Zvonka Zupanič Slavec pravi, da je veda brez preteklosti kot človek brez spomina. Slovenski pečat je v avstrijski prestolnici neizbrisen. Zdravnik, matematik, astronom in astrolog Andrej Perlah je bil rektor Univerze na Dunaju in dekan tamkajšnje medicinske fakultete. Pa zdravniki Marko Gerbec, Fran Viljem Lipić, Janez Plečnik, Vincenc Kern – nekateri naši rojaki, ki so pomembno zaznamovali medicinski Dunaj in prispevali k razvoju stroke.
Patolog Aleksander Rotter, ki se je ekskurzije udeležil že večkrat, nas je spremljal po patološkem muzeju v »stolpu norcev«. Narrenturm so zgradili leta 1784 v obdobju cesarja Jožefa II kot prvo psihiatrično bolnišnico. Danes v njem hranijo približno 5000 preparatov, ki nazorno prikazujejo telesne hibe in posledice bolezni.
Besedam, da je človeško telo, pa naj bo bolno ali zdravo, vir zanimanja in predmet radovednih pogledov, pritrjuje tudi umetnostna zgodovinarka Ruth Koblizek. Popeljala nas je po Zgodovinsko-medicinskem muzeju Josephinum z znamenitimi anatomskimi voščenimi figurami. »Že v otroštvu raziskujemo svoje telo, saj želimo izvedeti, kako deluje. Ko po naši razstavi vodimo otroke, so ti navdušeni. Z zanimanjem si jo ogledajo tudi starejši obiskovalci. Povejo nam, da so prebrali kakšen članek ali pa so imeli operacijo, sicer pa niso točno poznali notranjosti svojih teles. Pri nas si lahko vse v miru ogledajo. Muzej pogosto obiščejo tudi negovalci, maserji, šolarji in študenti različnih smeri. Na enem mestu si lahko ogledajo telesa, pa tudi posamezne dele teles, podrobnosti. K nam prihajajo tudi slikarji in ljudje drugih poklicev. Za vsakogar se najde nekaj zanimivega in poučnega.«
Josephinum obišče približno 10.000 obiskovalcev na leto. Ob zgodovinski medicinski knjižnici domišljijo že več kot 200 let burijo znameniti anatomski prikazi človeškega telesa. Modeli iz voska so izdelani s filigransko natančnostjo in omogočajo vpogled v žile, mišice, kosti in organe. Eksponate si je že v 18. stoletju ob določenih dnevih lahko ogledal prav vsak.
»V tistem času res ni bilo običajno, da bi si lahko prav vsi ljudje ogledali, kaj je pod kožo, kaj se skriva v notranjosti telesa. Priložnosti, da bi videli, kako smo ljudje grajeni, ni bilo. Ob tem se lahko porodijo tudi eksistenčna vprašanja: kdo sem in kako sem nastal. Odgovori na ta vprašanja nam spremenijo dojemanje samega sebe in svojega telesa. Prav lahko se zgodi, da zaradi novih spoznanj postanemo drugačni, bolj samozavestni. Naša zbirka odpira vsa ta vznemirljiva vprašanja. Tudi zato je bilo pomembno, da je bila že takrat dostopna vsem. Vsak si jo je lahko ogledal in se prepričal, kakšen je od znotraj,« je slikovita Ruth Koblizek.
Razvoj medicine so na Dunaju spodbujali in podpirali habsburški vladarji ter zdravniki, ki so službovali na njihovem dvoru. Ruth Koblizek: »Zavedali so se, da morajo biti zdravniki in kirurgi dobro izobraženi – da dobro poznajo anatomijo, notranjo zgradbo človeškega telesa. Do novih spoznanj so prišli tako, da so si ogledali čim več trupel; za kar so imeli dovoljenje države. Že Marija Terezija je zaukazala, da morajo vse, ki so umrli v državnih bolnišnicah, odpeljati na obdukcijo. S tem je kirurgom dovolila, da lahko trupla odprejo, jih uporabijo v učne namene in tako pridobijo nova znanja. Kar je bilo seveda povsem drugače kot prej, ko so trupla secirali le na skrivaj. Pomembno je, da oblast odloči: od zdaj naprej bo tako.«
Prve zdravstvene zakonike in javne bolnišnice so v 17. in 18. stoletju vpeljale terezijanske in pozneje jožefinske reforme. Oba muzeja, ki smo ju obiskali – patološki in zgodovinsko-medicinski –, sta del kompleksa stare Splošne dunajske bolnišnice. Sprehodili smo se skozi številne atrije in parke.
4429 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Schönbrunn, Prater, katedrala sv. Štefana, opera, saher torta – Dunaj! Če pa seznamu dodamo še patološki muzej, anatomske voščene figure in kompleks stare Splošne bolnišnice, pa opišemo ekskurzijo, ki jo profesorica Zvonka Zupanič Slavec že petnajst let organizira za študente ljubljanske Medicinske fakultete. Tokrat se jim je pridružil Iztok Konc.
Foto: Katarina Zemljak
Razstava »The Body - Telesa« 18. stoletja ali ko spoznaš svoje telo in začneš ceniti zdravje
Patološki muzej v »stolpu norcev«, Zgodovinsko-medicinski muzej Josephinum z znamenitimi anatomskimi voščenimi figurami, kompleks Stare bolnišnice – pot naše ekskurzije nas je vodila do tistih dunajskih znamenitosti, ki pospešijo utrip vsakemu študentu medicine. Predstojnica inštituta za zgodovino medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani Zvonka Zupanič Slavec svoje študente že več kot desetletje in pol vodi na Dunaj.
Profesorica Zvonka Zupanič Slavec pravi, da je veda brez preteklosti kot človek brez spomina. Slovenski pečat je v avstrijski prestolnici neizbrisen. Zdravnik, matematik, astronom in astrolog Andrej Perlah je bil rektor Univerze na Dunaju in dekan tamkajšnje medicinske fakultete. Pa zdravniki Marko Gerbec, Fran Viljem Lipić, Janez Plečnik, Vincenc Kern – nekateri naši rojaki, ki so pomembno zaznamovali medicinski Dunaj in prispevali k razvoju stroke.
Patolog Aleksander Rotter, ki se je ekskurzije udeležil že večkrat, nas je spremljal po patološkem muzeju v »stolpu norcev«. Narrenturm so zgradili leta 1784 v obdobju cesarja Jožefa II kot prvo psihiatrično bolnišnico. Danes v njem hranijo približno 5000 preparatov, ki nazorno prikazujejo telesne hibe in posledice bolezni.
Besedam, da je človeško telo, pa naj bo bolno ali zdravo, vir zanimanja in predmet radovednih pogledov, pritrjuje tudi umetnostna zgodovinarka Ruth Koblizek. Popeljala nas je po Zgodovinsko-medicinskem muzeju Josephinum z znamenitimi anatomskimi voščenimi figurami. »Že v otroštvu raziskujemo svoje telo, saj želimo izvedeti, kako deluje. Ko po naši razstavi vodimo otroke, so ti navdušeni. Z zanimanjem si jo ogledajo tudi starejši obiskovalci. Povejo nam, da so prebrali kakšen članek ali pa so imeli operacijo, sicer pa niso točno poznali notranjosti svojih teles. Pri nas si lahko vse v miru ogledajo. Muzej pogosto obiščejo tudi negovalci, maserji, šolarji in študenti različnih smeri. Na enem mestu si lahko ogledajo telesa, pa tudi posamezne dele teles, podrobnosti. K nam prihajajo tudi slikarji in ljudje drugih poklicev. Za vsakogar se najde nekaj zanimivega in poučnega.«
Josephinum obišče približno 10.000 obiskovalcev na leto. Ob zgodovinski medicinski knjižnici domišljijo že več kot 200 let burijo znameniti anatomski prikazi človeškega telesa. Modeli iz voska so izdelani s filigransko natančnostjo in omogočajo vpogled v žile, mišice, kosti in organe. Eksponate si je že v 18. stoletju ob določenih dnevih lahko ogledal prav vsak.
»V tistem času res ni bilo običajno, da bi si lahko prav vsi ljudje ogledali, kaj je pod kožo, kaj se skriva v notranjosti telesa. Priložnosti, da bi videli, kako smo ljudje grajeni, ni bilo. Ob tem se lahko porodijo tudi eksistenčna vprašanja: kdo sem in kako sem nastal. Odgovori na ta vprašanja nam spremenijo dojemanje samega sebe in svojega telesa. Prav lahko se zgodi, da zaradi novih spoznanj postanemo drugačni, bolj samozavestni. Naša zbirka odpira vsa ta vznemirljiva vprašanja. Tudi zato je bilo pomembno, da je bila že takrat dostopna vsem. Vsak si jo je lahko ogledal in se prepričal, kakšen je od znotraj,« je slikovita Ruth Koblizek.
Razvoj medicine so na Dunaju spodbujali in podpirali habsburški vladarji ter zdravniki, ki so službovali na njihovem dvoru. Ruth Koblizek: »Zavedali so se, da morajo biti zdravniki in kirurgi dobro izobraženi – da dobro poznajo anatomijo, notranjo zgradbo človeškega telesa. Do novih spoznanj so prišli tako, da so si ogledali čim več trupel; za kar so imeli dovoljenje države. Že Marija Terezija je zaukazala, da morajo vse, ki so umrli v državnih bolnišnicah, odpeljati na obdukcijo. S tem je kirurgom dovolila, da lahko trupla odprejo, jih uporabijo v učne namene in tako pridobijo nova znanja. Kar je bilo seveda povsem drugače kot prej, ko so trupla secirali le na skrivaj. Pomembno je, da oblast odloči: od zdaj naprej bo tako.«
Prve zdravstvene zakonike in javne bolnišnice so v 17. in 18. stoletju vpeljale terezijanske in pozneje jožefinske reforme. Oba muzeja, ki smo ju obiskali – patološki in zgodovinsko-medicinski –, sta del kompleksa stare Splošne dunajske bolnišnice. Sprehodili smo se skozi številne atrije in parke.
V prihodnjih minutah bomo spoznali dijaka srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije v Celju Patrika Gorjaka, ki je na Radiu Slovenija opravljal obvezno dvotedensko prakso. 19- letni Patrik Gorjak je oseba z avtizmom, v prostem času pa ustvarja svoje skladbe. O vtisih dela na Radiu ga je povprašala Petra Medved.
V Sloveniji trenutno vlada nogometna evforija. Dogajanje na Euru 2024 spremlja nepregledno število ljudi, od najmlajših, do najstarejših. Med njimi najdemo tudi takšne posameznike, navijače, ki naše športnike v ekipnih ali posameznih panogah spremljajo ves čas. Tudi, ko jim ne gre ravno najboljše. Eden izmed njih je tudi Jože Vozelj, ki nastope naših reprezentanc na različnih prvenstvih spremlja že od leta 1998. Obiskal je 69 držav, kjer so potekala različna mednarodna tekmovanja in prvenstva. Ustavil v Kölnu, in ga vprašali kako občuti trenutno euforijo in nenazadnje tudi preveril, kdo bo zmagovalec jutrišnje večerne tekme.
21. junija zaznamujemo svetovni dan amiotrofične lateralne skleroze. ALS je ena izmed degenerativnih nevroloških bolezni, za katero je značilen hiter, napredujoč potek. Njen najizrazitejši znak je mišična šibkost, ki se lahko začne kjer koli v telesu in nazadnje zajame večino mišic. Mišična šibkost je posledica prizadetosti motoričnih nevronov v možganski skorji ter v možganskem deblu in v hrbtenjači. Zato je za ALS v rabi tudi ime bolezen motoričnega nevrona. Bolniki imajo težave z govorom, požiranjem, gibanjem z udi in dihanjem. Bolezen se hitro slabša, učinkovitega zdravila ni. Od leta 1995 je na voljo zdravilo, ki za nekaj mesecev podaljša povprečno preživetje bolnikov z ALS. Bolezen se največkrat pojavi med 45. in 70. letom starosti. Pri nas je približno 150 bolnikov s to boleznijo. V okviru Društva distrofikov Slovenije deluje tudi Odbor za ALS. Obolelim in njihovim svojcem ponujajo različne oblike podpore, javnost pa ozaveščajo o tej hudi, neozdravljivi bolezni, razlaga strokovna sodelavka društva Andreja Šuštar.
V teh vročih poletnih dneh številni iščemo hlad tudi v gorah, ob jezerih, rekah, v gozdovih ali na travnikih. To pa so tudi habitati kač. Kaj torej storiti, če nas piči ena od treh strupenjač v naši državi, kako se opremiti in obnašati med hojo v naravi, kaj storiti ob srečanju s kačo, kje se najbolje počutijo modras, navadni gad in laški gad in zakaj je varovanje kač ključno za ohranjanje naravnega ravnovesja? Skratka, vse kar morate vedeti o kačah, izveste v prihodnjih minutah. Najprej prisluhnite pogovoru, ki ga je Rok Valenčič posnel z Gašperjem Razingerjem (na sliki), toksikologom in internistom iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, nato pa še pogovoru z biologinjo Ireno Furlan iz Živalskega vrta Ljubljana.
Mladi med 14. in 29. letom so se v zadnjem obdobju začeli bolj zanimati za politiko, prav tako sami zase ocenjujejo, da več vedo o politiki, kot so to poročale generacije pred njimi. To je med drugim pokazala raziskava Slovenska mladina 2024, ki sta jo, tako kot leta 2018, izvedli fundacija Friedrich Ebert Stiftung in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Kaže se tudi zasuk mladih na politično desno sredino in to, da so zelo pesimistični glede svoje prihodnosti. Med njimi so se tako povečale skrbi zaradi priseljencev, nasilja zdravstvenega in pokojninskega sistema ter stanovanjske problematike.
V Münchnu se bosta čez par minut na tekmi evropskega prvenstva pomerili reprezentanci Slovenije in Srbije. Kakšno je vzdušje v Münchnu, na Pogačarjevem trgu in v Mariboru smo preverili z našimi dopisniki.
Danes je svetovni dan beguncev. Po podatkih Agencije OZN za begunce - UNHCR - se stanje v svetu slabša, število beguncev pa raste že dvanajst let zapovrstjo. Več kot polovica od 120 milijonov ljudi na begu ostaja znotraj meja lastne države, od dobrih 43 milijonov azilantov in drugih beguncev pod mednarodno zaščito pa jih je kar tri četrtine našlo zavetje v državah, ki sodijo med revne. Več v intervjuju Janka Petrovca s predstavnikom Agencije OZN za begunce, Filippom Ungarom.
S pravočasno zdravstveno obravnavo ne le, da človeku izboljšamo kakovost življenja, ga pozdravimo pa tudi skrajšamo bolniške odsotnosti. To velja za večino zdravstvenih storitev, pa tudi za fizioterapijo, kjer veliko vlogo igra čas. Človek po operaciji, poškodbi, ob hudih bolečinah ob čakanju na termin neredko utrpi nepopravljive posledice. Namreč fizioterapija je ena od tistih zdravstvenih storitev, kjer bolnik čaka nedopustno dolgo, čakalne vrste pa se le še daljšajo. Helena Lovinčič se je o tem pogovarjala z vodjo fizioterapije v Mariborskem zdravstvenem domu.
Policisti bodo do konca meseca izvajali poostren nadzor nad alkoholiziranimi vozniki in vozniki pod vplivom prepovedanih drog, za noč iz petka na soboto pa napovedujejo maraton nadzorovanja. Sodeč po zadnji raziskave Agencije za varnost prometa je kar 61 % slovenskih voznikov, ki so v zadnjem letu zaužili drogo, potem tudi sedlo za volan. Skoraj polovica je ob uporabi droge pila tudi alkohol. Takšni vozniki ogrožajo svoje življenje in življenja drugih, lani so vozniki pod vplivom različnih psihoaktivnih snovi povzročili 92 prometih nesreč. FOTO: Pixabay
Mnogi izmed nas bi bili morda mnenja, da so se po končani epidemiji koronavirusa duševne stiske ljudi v Sloveniji zmanjšale. Vendar pa po poročanju tako SOS telefona, kot tudi telefona Samarijan,, stanje ni ravno rožnato. Telefonske številke obeh organizacij so še vedno zelo klicane. O uporabi SOS telefonov je poizvedovala Lucija Vidergar. Bere Jana Bajželj.
Vstopili smo v obdobje, ki se zgodi na vsaka štiri leta, ko so za mesec dni vse stvari nepomembne. Poteka evropsko prvenstvo, Euro 2024 v Nemčiji, del katerega je tudi naša država. Včeraj so naši nogometaši že odigrali prvo tekmo z Dansko. Kakšno je sicer vzdušje na prvenstvu nam je zaupal Toni Gruden, športni novinar na portalu MMC.
V prestolnici je svoja vrata zaprla kavarna, ki ni bila povsem običajna kavarna. Drama kavarna, namreč. Domovala je v stavbi Narodnega gledališča, ki ga čaka težko pričakovana prenova. Drama kavarna je zgodba o srečališču, ki je v zadnjem desetletju živelo kot dnevna soba mesta, prostor ljubiteljev kulture, predvsem pa gledališke umetnosti. Zbirališče, kjer so se izmenjavale misli o predstavah, kulturi, politiki, glasbi, …in brez katerega Ljubljana ne bo povsem enaka. Na zagotovo enem lepših in očarljivejših balkonov v mestu se je kolega Peter Močnik srečal z Igorjem Samoborjem, nekdanjim ravnateljem ljubljanske drame, v času, ko je Drama kavarna zaživela, ter z Manjo Valdhuber in Bernardom Vargo, ki sta kavarno deset let vodila. Poklepetali so o tem. kako in zakaj je Drama kavarna nastala, kako je živela z narodnim gledališčem, kaj je prinašala kulturnemu življenju v prestolnici in kaj Ljubljana z njenim slovesom izgublja. Vabljeni k poslušanju.
»Nepredvidljivo vreme je izziv tudi v hribih, z obiskom podprimo Koroško in Savinjsko«. To sta glavni sporočili Planinske zveze Slovenije in Gorske reševalne zveze na nedavni predstavitvi na območju Mozirske koče. Njuni predstavniki poudarjajo, da so planinske poti, ki so bile poškodovane ob lanski veliki ujmi, uspešno sanirali ter da število planincev, zlati tujcev, v slovenskih gorah narašča, a s tem tudi nesreče, zato opozarjajo na previdnost in odgovorno obnašanje.
V teh dneh bodo mnogi navijači odpotovali v Nemčijo, tudi sicer pa se začenja sezona dopustov, zato na Zavodu za zdravstveno zavarovanje zavarovancem priporočajo, naj pred odhodom v tujino pravočasno uredijo zdravstveno zavarovanje. Da bo dopust brezskrben, morajo imeti pri sebi veljavno evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, ni pa slabo, če se dodatno zavarujejo tudi pri komercialnem ponudniku zavarovanj. FOTO: Pixabay
Evropa je po desetletjih miru na svoji vzhodni meji dobila vojno. Kako jo doživljajo vsakdanji ljudje, kako se nanjo odziva vojaški stroj, kako o njej razmišljajo na Finskem, v Litvi na Poljskem, kako nad njimi visi grožnja Rusije. Po odgovore sta se na severovzhod Evrope podala televizijska kolegica Petra Marc in snemalec Žiga Gašperin, z mojstrom montaže Maticem Dolničarjem so pripravili dokumentarni film Panika vzhoda, ki na televizijske zaslone in druge platforme prihaja v četrtek, 13. junija. Ogledali smo si ga predpremierno, nato pa je Luka Robida pred mikrofon povabil Petro Marc.
Meritve za športnovzgojni karton so pokazale, da sta epidemija in zaprtje šol prinesla velik padec telesnih zmogljivosti in porast deleža debelih otrok in mladih, po koncu tega obdobja pa so otroci in mladi ponovno začeli pridobivati telesno učinkovitost. Vendar se je trend izboljšanja že v lanskem šolskem letu upočasnil, v letošnjem pa skoraj povsem ustavil. Brez sistemskih rešitev v izobraževanju in brez nagovarjanja najbolj ranljivih skupin – ena izmed njih so dijaki srednjega poklicnega izobraževanja -, se gibalne sposobnosti otrok in mladih ne bodo izboljšale, čez desetletje pa v Sloveniji ne bomo več imeli toliko vrhunskih športnikov kot danes, so prepričani strokovnjaki s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. Vsaj delno rešitev ponuja projekt zMIGAJ, ki bo v prihodnjih šolskih letih dijakom 24 vzgojno-izobraževalnih zavodov ponudil dve dodatni uri vodene vadbe na teden.
Brežiške prebivalce je pretresel nasilni dogodek, ki se je včeraj zgodil na osnovni šoli Velika Dolina. 14-letni učenec je namreč napadel devetošolca, ki je zaradi poškodb potreboval bolnišnično oskrbo. Primer preiskuje policija. Učenci, starši in zaposleni so zaradi dogodka prestrašeni. Od skupno 130 učencev so danes v šolo prišli le štirje. Starši pričakujejo ukrepanje pristojnih. Šola bo primer reševala skupaj s pristojnim ministrstvom, občino in centrom za socialno delo. Občina je že zagotovila dodatno varovanje šolskega okolja.
Vroče politično dogajanje je na sporedu na ravni celotne Evropske unije, še posebej pa je pestro na francoskem političnem parketu. V nedeljo popoldne morajo stranke predložiti svoje liste kandidatov, v ponedeljek se tudi uradno začenja predvolilna tekma. Kaj se torej dogaja v Franciji in kaj v Evropskem parlamentu, v katerem se danes sestaja konferenca predsednikov? Kdaj pridejo tja novi poslanci in kaj vse je še treba postoriti, da bo vse nared za njihov prihod?
Petič, odkar je Slovenija del družine Evropskih držav, so slovenske volivke in volivci lahko stopili na volišča in izbirali novo sestavo Evropskega parlamenta. Pozno ponoči oziroma zgodaj zjutraj smo vendarle dočakali rezultate, ki so nam sporočili, koga iz Slovenije pošiljamo v Bruselj oziroma Strasbourg ter kako bo po novem videti edina neposredno izvoljena institucija v Evropski uniji. Odgovore nam je v studio prinesel Luka Robida.
V času turistične sezone se zgodi več žeparskih ropov kot običajno. Po podatkih policije je najbolj na udaru center Ljubljane. Še posebej neprijetno se lahko počutimo v situaciji, ko so nam odtujeni osebni dokumenti. Govori se, da je nove osebne dokumente zaradi stavke na upravnih enotah še posebej težko pridobiti. Lucija Vidergar je preverila, kako se zavarovati pred žeparji, kaj narediti v primeru kraje, in kako najhitreje pridobiti nove osebne dokumente. Bere Jana Bajželj.
Neveljaven email naslov