Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Strah pred evropskimi kačami je popolnoma neupravičen
“Kač se bojimo, ker jih ne poznamo”, je glavno sporočilo nedeljskega jutra na Prvem, v katerem smo razmišljali o teh čudovitih plazilcih, do katerih še vedno gojimo pretiran strah. Mnenje, da je dobra kača le mrtva kača, že zdavnaj sodi na smetišče zgodovine in je nič drugega kot le refleksija strahu, ignorance in odsotnosti razuma. Kače, če nič drugega, so del naravne verige, ki med drugim pripomore tudi k uravnavanju števila žuželk ter miši in podgan v naravi in so na drugi hrana pticam, ježem in lisicam. K pogovoru smo povabili biologa in preučevalca plazilcev Tomaža Jagra, ki ima v svojem kačjem arsenalu nekaj več kot 50 kačjih duš z vseh vetrov – približno polovica je naših avtohtonih in evropskih vrst, te mu služijo tudi za izobraževalne delavnice, medtem ko je druga polovica bolj ali manj eksotičnih vrst. Nekaj misli in zgodb o kačah nam je namenila tudi plezalka in alpinistična inštruktorica Marta Krejan. Plezalci in alpinisti se s kačami namreč ne srečujejo trako redko.
Ste kdaj razmišljali, kako kače slišijo, če vendar nimajo ušes, in kako zaznavajo okolje? Tomaž Jagar pojasnjuje:
“Okolje zaznavajo zelo podobno kot mi, le da ne slišijo. Zelo pomemben je vid. Nekatere vrste imajo izredno dobro razvit globinski, stereoskopski vid, saj dosti vrst lovi predvsem s pomočjo vida. Izredno pomemben je voh. Kače vohajo in okušajo zrak z jezikom in tako določajo smer, od koder vonjava prihaja. Zaznavajo pa tudi tresljaje. Nekatere vrste pa, te v Evropi niso prisotne, zaznavajo tudi infrardečo svetlobo, zaznavajo toploto.”
Pri nas strupene kače od nestrupenih lahko ločimo po tem, da imajo strupene kratko in čokato telo ter kratek rep. Takšne pustimo pri miru. “A čim gremo izven Evrope, to pravilo ne velja več”, pojasnjuje Tomaž Jagar, ki poudarja, da je pri nas ugrizov zelo malo:
“Največkrat do ugriza pride zaradi nesreče in zaradi nepotrebnega vznemirjanja kač. Najbolje je žival pustiti pri miru, sploh če nismo prepričani, za katero vrsto kače gre.”
V njhovem naravnem okolju se s kačami pogosto srečujejo planinci, gorniki in plezalci. Alpinistična inštruktorica Marta Krejan se je s kačami med svojimi plezalnimi turami in podvigi s kačami srečala že kar nekajkrat:
“Enkrat smo plezali eno precej zahtevno smer. Šla sem kot prva. In ko že zagledam tam en svedrovec – seveda se ga strašno razveselim, zraven je bil pa zabit star klin. In v ušesu klina je bil modras. Nikoli v življenju še nisem splezala tako hitro, in to navzdol, nazaj do zadnjega svedrovca. Za tisti dan je bilo konec plezanja. Verjamem pa, da se je ravno tako ustrašila tistla kača, ko je zagledala mene, ko sem priplezala do nje. Še bolj smešna je pa dogodivščina moje prijateljice, ki je pač morala opravit potrebo. In to pod steno. Se pač zgodi. In kar naenkrat pridirka nazaj s spuščenimi hlačami in kriči. Je pač naletela na domovanje enega črnega gada. Sva ga potem celo fotografirali. Ga pa razumem. Kdo se pa ne bi uprl, če bi prišel nekdo tam in slekel hlače pred tvojo dnevno sobo.”
“V Evropi je strah pred kačami popolnoma neupravičen”, poudarja Tomaž Jagar in dodaja, da je eden najpomebnejših elementov našega odnosa do kač tudi vzgoja otrok.
“Če nas kača piči, predvsem brez panike. Rane se ne povija, ne reže, ne sesa. Bolj ali manj nič, kar priporočajo stare ljudske modrosti. Čim prej je treba poiskati ustrezno zdravniško pomoč.”
Se je v vaš dom oziroma okolico zatekla kača, pa ne veste kaj storiti? Ste srečali v naravi kačo, pa vas zanima, katero vrsto ste videli in kakšne so njene življenjske navade? Želite posredovati podatek o najdbi kače? Potrebujete nasvete za ureditev okolice hiše, da bi zmanjšali oz. povečali verjetnost pojavljanja kač?
Pokličite KAČOFON na 040/322-449, kjer vam bodo prostovoljci iz Herpetološkega društva – Societas herpetologica slovenica poskušali odgovoriti na vaša vprašanja in vam svetovali. V nujnih primerih vas bodo obiskali na domu.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Strah pred evropskimi kačami je popolnoma neupravičen
“Kač se bojimo, ker jih ne poznamo”, je glavno sporočilo nedeljskega jutra na Prvem, v katerem smo razmišljali o teh čudovitih plazilcih, do katerih še vedno gojimo pretiran strah. Mnenje, da je dobra kača le mrtva kača, že zdavnaj sodi na smetišče zgodovine in je nič drugega kot le refleksija strahu, ignorance in odsotnosti razuma. Kače, če nič drugega, so del naravne verige, ki med drugim pripomore tudi k uravnavanju števila žuželk ter miši in podgan v naravi in so na drugi hrana pticam, ježem in lisicam. K pogovoru smo povabili biologa in preučevalca plazilcev Tomaža Jagra, ki ima v svojem kačjem arsenalu nekaj več kot 50 kačjih duš z vseh vetrov – približno polovica je naših avtohtonih in evropskih vrst, te mu služijo tudi za izobraževalne delavnice, medtem ko je druga polovica bolj ali manj eksotičnih vrst. Nekaj misli in zgodb o kačah nam je namenila tudi plezalka in alpinistična inštruktorica Marta Krejan. Plezalci in alpinisti se s kačami namreč ne srečujejo trako redko.
Ste kdaj razmišljali, kako kače slišijo, če vendar nimajo ušes, in kako zaznavajo okolje? Tomaž Jagar pojasnjuje:
“Okolje zaznavajo zelo podobno kot mi, le da ne slišijo. Zelo pomemben je vid. Nekatere vrste imajo izredno dobro razvit globinski, stereoskopski vid, saj dosti vrst lovi predvsem s pomočjo vida. Izredno pomemben je voh. Kače vohajo in okušajo zrak z jezikom in tako določajo smer, od koder vonjava prihaja. Zaznavajo pa tudi tresljaje. Nekatere vrste pa, te v Evropi niso prisotne, zaznavajo tudi infrardečo svetlobo, zaznavajo toploto.”
Pri nas strupene kače od nestrupenih lahko ločimo po tem, da imajo strupene kratko in čokato telo ter kratek rep. Takšne pustimo pri miru. “A čim gremo izven Evrope, to pravilo ne velja več”, pojasnjuje Tomaž Jagar, ki poudarja, da je pri nas ugrizov zelo malo:
“Največkrat do ugriza pride zaradi nesreče in zaradi nepotrebnega vznemirjanja kač. Najbolje je žival pustiti pri miru, sploh če nismo prepričani, za katero vrsto kače gre.”
V njhovem naravnem okolju se s kačami pogosto srečujejo planinci, gorniki in plezalci. Alpinistična inštruktorica Marta Krejan se je s kačami med svojimi plezalnimi turami in podvigi s kačami srečala že kar nekajkrat:
“Enkrat smo plezali eno precej zahtevno smer. Šla sem kot prva. In ko že zagledam tam en svedrovec – seveda se ga strašno razveselim, zraven je bil pa zabit star klin. In v ušesu klina je bil modras. Nikoli v življenju še nisem splezala tako hitro, in to navzdol, nazaj do zadnjega svedrovca. Za tisti dan je bilo konec plezanja. Verjamem pa, da se je ravno tako ustrašila tistla kača, ko je zagledala mene, ko sem priplezala do nje. Še bolj smešna je pa dogodivščina moje prijateljice, ki je pač morala opravit potrebo. In to pod steno. Se pač zgodi. In kar naenkrat pridirka nazaj s spuščenimi hlačami in kriči. Je pač naletela na domovanje enega črnega gada. Sva ga potem celo fotografirali. Ga pa razumem. Kdo se pa ne bi uprl, če bi prišel nekdo tam in slekel hlače pred tvojo dnevno sobo.”
“V Evropi je strah pred kačami popolnoma neupravičen”, poudarja Tomaž Jagar in dodaja, da je eden najpomebnejših elementov našega odnosa do kač tudi vzgoja otrok.
“Če nas kača piči, predvsem brez panike. Rane se ne povija, ne reže, ne sesa. Bolj ali manj nič, kar priporočajo stare ljudske modrosti. Čim prej je treba poiskati ustrezno zdravniško pomoč.”
Se je v vaš dom oziroma okolico zatekla kača, pa ne veste kaj storiti? Ste srečali v naravi kačo, pa vas zanima, katero vrsto ste videli in kakšne so njene življenjske navade? Želite posredovati podatek o najdbi kače? Potrebujete nasvete za ureditev okolice hiše, da bi zmanjšali oz. povečali verjetnost pojavljanja kač?
Pokličite KAČOFON na 040/322-449, kjer vam bodo prostovoljci iz Herpetološkega društva – Societas herpetologica slovenica poskušali odgovoriti na vaša vprašanja in vam svetovali. V nujnih primerih vas bodo obiskali na domu.
Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.
Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.
Spremenjen družinski zakonik istospolnim parom omogoča sklepanje zakonskih zvez in jim dopušča možnost, da posvojijo otroka pod enakimi pogoji kot raznospolni pari. V tem tednu pa so nasprotniki sprememb v državni zbor vložili pobudo za začetek zbiranja podpisov za razpis zakonodajnega referenduma, državni svet pa je izglasoval veto na novelo družinskega zakonika. Podporniki zakona pravijo, da nasprotniki uporabljajo diskurz zastraševanja, pri katerem ne gre za zaščito otrok in še, da že posvojitvena statistika negira njihove argumente. V Sloveniji namreč izvedemo le med 40 in 50 posvojitev letno.
Jutri zaznamujemo mednarodni dan bele palice. Bela palica je med polnočutnimi ljudmi vse bolj prepoznana kot simbol, da pred njimi stoji slep človek, slepim pa pomaga pri neodvisnem, samostojnem in varnem življenju. Ob tej priložnosti bodo jutri pri Združenju prijateljev slepih Slovenije v Celju pripravili že 18. mednarodno srečanje slepih in slabovidnih pesnikov in pisateljev Biseri Savinje, na Kongresnem trgu v Ljubljani pa si lahko ogledate razstavo Ustvarjalci sprememb, ki mimoidoče seznanja s pomembnimi dosežki slepih in slabovidnih. Petra Medved je pred mikrofon povabila predsednika Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Mateja Žnuderla, ki je v pogovoru opozoril na vrsto odprtih vprašanj, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni v vsakdanjem življenju.
Islandija velja za državo, kjer je stopnja enakosti največja na svetu. Zaradi enakosti so, tako kažejo številne raziskave, prebivalke in prebivalci Islandije eni izmed najsrečnejših ljudi na svetu. Vsako leto pa islandska vlada sprejme na desetine zakonov, ki pripomorejo k še večji enakosti. Eden izmed takšnih zakonov je islandskim očetom omogočil, da lahko po rojstvu otroka ostanejo doma in skrbijo za dojenčka v enakem obsegu kot ženske. Voditeljica Tita Mayer se je pogovarjala z raziskovalko družinskih politik na Univerzi na Islandiji dr. Ásdís A?albjörg Arnalds.
Podobe partizanke Brine, ki v vojaških hlačah in škornjih pleše na mitingu po prisegi bork in borcev Rabske brigade 23. septembra 1943 so ene izmed najbolj ikoničnih fotografij legendarne plesalke in koreografinje Marte Paulin. Njeno življenje je zdaj kronološko popisano v knjigi Samo en ples, ki jo je napisala njena hči Malina Schmidt Snoj. Na predstavitvi knjige je bil Miha Žorž.
Že velikokrat - pravzaprav prevečkrat - smo na naših valovih govorili o domnevnih nepravilnostih v različnih podjetjih in težavah delavcev, tudi o težavah poklicnih voznikov. Tokrat predstavljamo zgodbo enega od njih, ki je svojo pravico iskal tudi na sodišču in ostal praznih rok ter z občutkom, da se mu je zgodila velika krivica. Za piko na i mu grozi še rubež, ker bi mora poravnati tudi sodne stroške toženega delodajalca, za kar pa denarja nima. Ne iščemo nikogaršnjih napa, gre zgolj za zgodbo, ki ji je prisluhnila Karmen Štrancar Rajevec.
Danes obeležujemo mednarodni dan deklic, ki letos poteka pod sloganom »Naš čas je zdaj – naše pravice, naša prihodnost«. Združeni narodi ugotavljajo napredek pri naslavljanju položaja deklic, a še vedno je veliko deklic in žensk po svetu diskriminiranih, izkoriščanih in podrejenih. Kar 32 milijonov deklic ne obiskuje osnovne šole, v nekaterih državah beležijo porast otroških porok in spolnega nasilja, zaskrbljujoč pa je tudi položaj deklet v Ukrajini in v Iranu. Novinarka Tita Mayer se je o položaju deklic pogovarjala z direktorico Amnesty International Slovenije Natašo Posel.
Za chefinjo Ano Roš je produktivno leto. Potem ko je v sodelovanju s slovenskim trgovcem odprla trgovinico sredi prestolnice, so se v petek odprla še vrata pekarne Ana. Kuharska mojstrica ne počiva, čaka jo še nekaj projektov. Predvsem pa se v novi pekarni lahko ustvarjalno izražata mlada pekovska mojstra Nataša Đurič in Anže Kranjec. Več v prispevku Tine Lamovšek.
Fotografska razstava, ki poziva k opredeljevanju do darovanja organov
V Ljubljani se začenja festival Mesto žensk. Rdeča nit 28. festivala sodobnih umetnosti je umetniško raziskovanje rasizma in ekonomskega izkoriščanja, s poudarkom na kolonizaciji jugovzhodne Evrope. Festival napoveduje Miha Žorž.
Papež Frančišek in uradni Vatikan sta v mesecih od začetka vojne v Ukrajini obelodanila že okoli 90 mirovniških izjav in pobud. Ne čudi torej, da o poteh za doseganje miru prav v Rimu razpravljajo tudi filozofi in religiologi z različnih univerz sveta. Zato pa prijetno preseneča, da so simpozij, ki se včeraj in danes odvija na rimskem kampusu Avstralske katoliške univerze, priredili na slovensko pobudo. Podrobneje naš dopisnik Janko Petrovec.
Danes je svetovni dan cerebralne paralize, zato vas Zveza Sonček vabi, da se jim pridružite na ulicah in trgih slovenskih mest, ali pa obiščete Centre Sonček po Sloveniji, saj so odprli svoja vrata in pripravili številne dejavnosti. Cerebralna paraliza je najpogostejša telesna okvara v otroštvu. Je posledica poškodbe razvijajočih se možganov v času nosečnosti, poroda ali v prvih dveh letih življenja. Letos svetovni dan poteka pod geslom »Milijon razlogov«. Namen svetovnega gibanja je ozaveščanje o cerebralni paralizi in podpora tem ljudem v skupnosti na način, da lahko razvijajo in izražajo svoje sposobnosti in zmožnosti, ki jih imajo. Petra Medved se je ob tej priložnosti pogovarjala z direktorjem Zveze Sonček Iztokom Suhadolnikom in uporabnico Varstveno-delovnega centra Sonček Urško Jurman.
Slovenske šole so pred dobrim mesecem odprle svoja vrata za okrog 270.000 učencev in dijakov. Njihovo število v zadnjih letih narašča zaradi večjih generacij otrok, učiteljev pa vse bolj primanjkuje. Bilo naj bi jih več kot tisoč premalo, še posebej kritična so področja matematike, fizike in računalništva. Tudi na to je dobro opozoriti ob 5. oktobru, svetovnem dnevu učiteljev. Ampak ostanimo pri pozitivnih plateh: učiteljski poklic je lahko zelo lep, kar nam je iz prve roke povedal krajinski arhitekt dr. Rock Finale, ki pa je svoje prave poslanstvo našel kot srednješolski učitelj.
Nobelova nagrada za fiziko gre v roke Francoza Alaina Aspecta, Američana Johna Clauserja in Avstrijca Antona Zeilingerja za prelomne eksperimente na področju kvantne prepletenosti.
Na Prvem radijskem programu lahko drevi ob 21-ih in 5 minut prisluhnete prvi od štirih epizod igrane kriminalne nanizanke "Primeri inšpektorja Vrenka". V prvi epizodi z naslovom »Olje na balkonu« višji inšpektor Martin Vrenko rešuje primer umora zdravnika, v katerega naj bi bila vpletena skrivnostna ženska v rdeči obleki. Preostale tri epizode bomo predvajali ob torkovih večerih do 25-ega oktobra. V zahtevnem projektu igranega programa Radia Slovenija je sodelovalo več kot 25 dramskih igralk in igralcev, pod režijo sta se podpisala Ana Krauthaker in Klemen Markovčič.
Ustanovljen je sindikat za ustvarjalnost in kulturo - ZASUK. Ta združuje delavke in delavce v kulturno-ustvarjalnem sektorju, ki večinoma delujejo kot zunanji izvajalci in izvajalke javnih zavodov, nevladnih organizacij in podjetij ter jih povezujejo izkoriščanje ali neplačevanje dela, socialna in finančna negotovost. Svoje načrte za prvo leto delovanja so strnili v dve točki. Prva je izgradnja močnega in demokratičnega sindikata, druga pa reševanje problema izkoriščevalskega odnosa javnih zavodov in zasebnih podjetij, s katerimi sodelujejo delavke in delavci v kulturno-ustvarjalnem sektorju. Miha Žorž se je pogovarjal z dvema koordinatorkama kolektivnega vodstva, Mojco Senegačnik in Marijo Sirk.
Letošnji Nobelov nagrajenec za medicino je švedski genetik
Hrvaška je – sploh poleti – priljubljena destinacija za slovenske goste, še posebej nekje ob morju, česar se zavedajo tudi na predstavništvu Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji. A kot pravi novi direktor Bruno Bonifačič, želijo nam in drugim turistom ponuditi še drugačno izkustvo hrvaškega turizma, predvsem bi turistične tokove rade preusmerili v notranjost. Več pa v pogovoru s Tino Lamovšek.
V Avstraliji živeča Korošica, ki izdeluje eksplozivo za rudnike, je kupila nekdaj največji turistični biser Koroške Rimski vrelec in uredila fontano z zdravilno 'Hotuljsko slatino'.
Neveljaven email naslov