Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Strah pred evropskimi kačami je popolnoma neupravičen
“Kač se bojimo, ker jih ne poznamo”, je glavno sporočilo nedeljskega jutra na Prvem, v katerem smo razmišljali o teh čudovitih plazilcih, do katerih še vedno gojimo pretiran strah. Mnenje, da je dobra kača le mrtva kača, že zdavnaj sodi na smetišče zgodovine in je nič drugega kot le refleksija strahu, ignorance in odsotnosti razuma. Kače, če nič drugega, so del naravne verige, ki med drugim pripomore tudi k uravnavanju števila žuželk ter miši in podgan v naravi in so na drugi hrana pticam, ježem in lisicam. K pogovoru smo povabili biologa in preučevalca plazilcev Tomaža Jagra, ki ima v svojem kačjem arsenalu nekaj več kot 50 kačjih duš z vseh vetrov – približno polovica je naših avtohtonih in evropskih vrst, te mu služijo tudi za izobraževalne delavnice, medtem ko je druga polovica bolj ali manj eksotičnih vrst. Nekaj misli in zgodb o kačah nam je namenila tudi plezalka in alpinistična inštruktorica Marta Krejan. Plezalci in alpinisti se s kačami namreč ne srečujejo trako redko.
Ste kdaj razmišljali, kako kače slišijo, če vendar nimajo ušes, in kako zaznavajo okolje? Tomaž Jagar pojasnjuje:
“Okolje zaznavajo zelo podobno kot mi, le da ne slišijo. Zelo pomemben je vid. Nekatere vrste imajo izredno dobro razvit globinski, stereoskopski vid, saj dosti vrst lovi predvsem s pomočjo vida. Izredno pomemben je voh. Kače vohajo in okušajo zrak z jezikom in tako določajo smer, od koder vonjava prihaja. Zaznavajo pa tudi tresljaje. Nekatere vrste pa, te v Evropi niso prisotne, zaznavajo tudi infrardečo svetlobo, zaznavajo toploto.”
Pri nas strupene kače od nestrupenih lahko ločimo po tem, da imajo strupene kratko in čokato telo ter kratek rep. Takšne pustimo pri miru. “A čim gremo izven Evrope, to pravilo ne velja več”, pojasnjuje Tomaž Jagar, ki poudarja, da je pri nas ugrizov zelo malo:
“Največkrat do ugriza pride zaradi nesreče in zaradi nepotrebnega vznemirjanja kač. Najbolje je žival pustiti pri miru, sploh če nismo prepričani, za katero vrsto kače gre.”
V njhovem naravnem okolju se s kačami pogosto srečujejo planinci, gorniki in plezalci. Alpinistična inštruktorica Marta Krejan se je s kačami med svojimi plezalnimi turami in podvigi s kačami srečala že kar nekajkrat:
“Enkrat smo plezali eno precej zahtevno smer. Šla sem kot prva. In ko že zagledam tam en svedrovec – seveda se ga strašno razveselim, zraven je bil pa zabit star klin. In v ušesu klina je bil modras. Nikoli v življenju še nisem splezala tako hitro, in to navzdol, nazaj do zadnjega svedrovca. Za tisti dan je bilo konec plezanja. Verjamem pa, da se je ravno tako ustrašila tistla kača, ko je zagledala mene, ko sem priplezala do nje. Še bolj smešna je pa dogodivščina moje prijateljice, ki je pač morala opravit potrebo. In to pod steno. Se pač zgodi. In kar naenkrat pridirka nazaj s spuščenimi hlačami in kriči. Je pač naletela na domovanje enega črnega gada. Sva ga potem celo fotografirali. Ga pa razumem. Kdo se pa ne bi uprl, če bi prišel nekdo tam in slekel hlače pred tvojo dnevno sobo.”
“V Evropi je strah pred kačami popolnoma neupravičen”, poudarja Tomaž Jagar in dodaja, da je eden najpomebnejših elementov našega odnosa do kač tudi vzgoja otrok.
“Če nas kača piči, predvsem brez panike. Rane se ne povija, ne reže, ne sesa. Bolj ali manj nič, kar priporočajo stare ljudske modrosti. Čim prej je treba poiskati ustrezno zdravniško pomoč.”
Se je v vaš dom oziroma okolico zatekla kača, pa ne veste kaj storiti? Ste srečali v naravi kačo, pa vas zanima, katero vrsto ste videli in kakšne so njene življenjske navade? Želite posredovati podatek o najdbi kače? Potrebujete nasvete za ureditev okolice hiše, da bi zmanjšali oz. povečali verjetnost pojavljanja kač?
Pokličite KAČOFON na 040/322-449, kjer vam bodo prostovoljci iz Herpetološkega društva – Societas herpetologica slovenica poskušali odgovoriti na vaša vprašanja in vam svetovali. V nujnih primerih vas bodo obiskali na domu.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Strah pred evropskimi kačami je popolnoma neupravičen
“Kač se bojimo, ker jih ne poznamo”, je glavno sporočilo nedeljskega jutra na Prvem, v katerem smo razmišljali o teh čudovitih plazilcih, do katerih še vedno gojimo pretiran strah. Mnenje, da je dobra kača le mrtva kača, že zdavnaj sodi na smetišče zgodovine in je nič drugega kot le refleksija strahu, ignorance in odsotnosti razuma. Kače, če nič drugega, so del naravne verige, ki med drugim pripomore tudi k uravnavanju števila žuželk ter miši in podgan v naravi in so na drugi hrana pticam, ježem in lisicam. K pogovoru smo povabili biologa in preučevalca plazilcev Tomaža Jagra, ki ima v svojem kačjem arsenalu nekaj več kot 50 kačjih duš z vseh vetrov – približno polovica je naših avtohtonih in evropskih vrst, te mu služijo tudi za izobraževalne delavnice, medtem ko je druga polovica bolj ali manj eksotičnih vrst. Nekaj misli in zgodb o kačah nam je namenila tudi plezalka in alpinistična inštruktorica Marta Krejan. Plezalci in alpinisti se s kačami namreč ne srečujejo trako redko.
Ste kdaj razmišljali, kako kače slišijo, če vendar nimajo ušes, in kako zaznavajo okolje? Tomaž Jagar pojasnjuje:
“Okolje zaznavajo zelo podobno kot mi, le da ne slišijo. Zelo pomemben je vid. Nekatere vrste imajo izredno dobro razvit globinski, stereoskopski vid, saj dosti vrst lovi predvsem s pomočjo vida. Izredno pomemben je voh. Kače vohajo in okušajo zrak z jezikom in tako določajo smer, od koder vonjava prihaja. Zaznavajo pa tudi tresljaje. Nekatere vrste pa, te v Evropi niso prisotne, zaznavajo tudi infrardečo svetlobo, zaznavajo toploto.”
Pri nas strupene kače od nestrupenih lahko ločimo po tem, da imajo strupene kratko in čokato telo ter kratek rep. Takšne pustimo pri miru. “A čim gremo izven Evrope, to pravilo ne velja več”, pojasnjuje Tomaž Jagar, ki poudarja, da je pri nas ugrizov zelo malo:
“Največkrat do ugriza pride zaradi nesreče in zaradi nepotrebnega vznemirjanja kač. Najbolje je žival pustiti pri miru, sploh če nismo prepričani, za katero vrsto kače gre.”
V njhovem naravnem okolju se s kačami pogosto srečujejo planinci, gorniki in plezalci. Alpinistična inštruktorica Marta Krejan se je s kačami med svojimi plezalnimi turami in podvigi s kačami srečala že kar nekajkrat:
“Enkrat smo plezali eno precej zahtevno smer. Šla sem kot prva. In ko že zagledam tam en svedrovec – seveda se ga strašno razveselim, zraven je bil pa zabit star klin. In v ušesu klina je bil modras. Nikoli v življenju še nisem splezala tako hitro, in to navzdol, nazaj do zadnjega svedrovca. Za tisti dan je bilo konec plezanja. Verjamem pa, da se je ravno tako ustrašila tistla kača, ko je zagledala mene, ko sem priplezala do nje. Še bolj smešna je pa dogodivščina moje prijateljice, ki je pač morala opravit potrebo. In to pod steno. Se pač zgodi. In kar naenkrat pridirka nazaj s spuščenimi hlačami in kriči. Je pač naletela na domovanje enega črnega gada. Sva ga potem celo fotografirali. Ga pa razumem. Kdo se pa ne bi uprl, če bi prišel nekdo tam in slekel hlače pred tvojo dnevno sobo.”
“V Evropi je strah pred kačami popolnoma neupravičen”, poudarja Tomaž Jagar in dodaja, da je eden najpomebnejših elementov našega odnosa do kač tudi vzgoja otrok.
“Če nas kača piči, predvsem brez panike. Rane se ne povija, ne reže, ne sesa. Bolj ali manj nič, kar priporočajo stare ljudske modrosti. Čim prej je treba poiskati ustrezno zdravniško pomoč.”
Se je v vaš dom oziroma okolico zatekla kača, pa ne veste kaj storiti? Ste srečali v naravi kačo, pa vas zanima, katero vrsto ste videli in kakšne so njene življenjske navade? Želite posredovati podatek o najdbi kače? Potrebujete nasvete za ureditev okolice hiše, da bi zmanjšali oz. povečali verjetnost pojavljanja kač?
Pokličite KAČOFON na 040/322-449, kjer vam bodo prostovoljci iz Herpetološkega društva – Societas herpetologica slovenica poskušali odgovoriti na vaša vprašanja in vam svetovali. V nujnih primerih vas bodo obiskali na domu.
Usode spomenikov na Slovenskem, ki so jih postavljali od sredine 19. stoletja do konca druge svetovne vojne so bile zelo različne. Nekaj so jih odstranili, uničili, nekatere pa preprosto spremenili. Usodo tridesetih slovenskih javnih spomenikov je v svoji knjigi opisal doktor zgodovine in doktor umetnostne zgodovine Damir Globočnik. Ta meni, da so figuralni in arhitektonski spomeniki, spominske plošče in nagrobni spomeniki od sredine 19. stoletja dalje nastajali z namenom slavljenja zaslužnih posameznikov. Imeli so pomembno vlogo simbola, ki pripadnike istega naroda povezuje v narodno skupnost. Ob zgodovinski prevratih pa so z odstranjevanjem spomenikov hoteli uničiti tako pričevalno kot simbolno funkcijo spomenikov. Slovenska spomeniška krajina se je tako sčasoma spreminjala, saj skoraj tretjina spomenikov ne stoji več ali pa so bili temeljito predelani. Več o pogledih na spomenike, dvojnega doktorja Damirja Globočnika.
Obdarovanje, obisk cerkva, božično kosilo, druženje v krogu družine spremljajo današnji praznični dan. Kako pa so nekoč obeleževali konec leta oz. čas, ko se noč začne krajšati, dan pa postaja daljši? Po odgovore smo odšli v Slovenski etnografski muzej, kjer nam je etnologinja in kulturna antropologinja Katarina Nahtigal povedala veliko o prekrščanskih koreninah božiča in o običajih ter navadah, ki so nekoč spremljali ta in druge decembrske praznike.
Te dni pospešeno mesi testo in z različnimi nadevi povija potice, ki jih številne gospodinje same ne upajo speči, marsikdo ne zmore več, mlade družine pa za potico enostavno nimajo časa. Zato Simona Kejžar, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji, z veseljem peče tudi po naročilu. V orehovo potico doda tudi trdinkino moko, značilno za Bohinj. V njeni kuhinji, ki je prava delavnica, ura ne meri časa. Čas narekujejo potice, piškoti in druge predpraznične sladke dobrote.
Države članice evropske unije se na različne načine spopadajo z energetsko krizo. Državni zbor je prejšnji teden sprejel zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize v prihodnjem letu. Ocenjena finančna vrednost sprejetih ukrepov znaša 1,2 milijarde evrov. Od tega naj bi 850 milijonov namenili za subvencioniranje visokih cen elektrike in plina, 100 milijonov za sofinanciranje skrajšanega delavnega časa in čakanja na delo, 250 milijonov pa za izboljšanje likvidnosti prizadetih podjetij. Danes je vlada omejila cene elektrike tudi za javne zavode, občine in agencije. Kako pa se z energetsko krizo spopadajo v sosednji Avstriji, ki nam je lahko pogosto zgled za hiter in učinkovit odziv na krizne razmere? Podjetnik Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, pojasnjuje, da avstrijska vlada kakšnih konkretnih ukrepov še ni sprejela.
Društvo V tujini izobraženih Slovencev - VTIS - je skupaj z ministrstvom za izobraževanje v Ljubljani pripravilo Simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini. Cilj simpozija je vzpostavljanje in utrjevanje vezi med slovenskimi raziskovalci v tujini in profesorji, raziskovalci ter študenti v Sloveniji, in sicer na različnih področjih. Med sodelujočimi je tudi socialna antropologinja, doktorica PINA SADAR, ki že več kot desetletje živi v Veliki Britaniji, zadnja leta v Londonu, kjer trenutno deluje v okviru ene od vladnih agencij, ki se ukvarja z vključevanjem državljanov v politične procese in razvoj politik.
Zahtevnejši turisti vedno bolj iščejo drugačna doživetja, navadno nekaj, kar ni na prvo žogo, že stokrat videno in del ponudbe masovnega turizma. Kot poudarjajo na Slovenski turistični organizaciji, slovenski turizem zasleduje vizijo zelene butičnosti z nižjim odtisom in večjo vrednostjo za vse. Prav tej viziji sledijo tudi paketi 5-zvezdničnih doživetji, zbrani pod značko Edinstvena doživetja Slovenije. Trenutno jih značko nosi 26, namenjeni so domačim in tujim gostom, med njimi lahko na primer izberete večerjo v rudniku, čakanje na medveda v Kočevskem gozdu, opazovanje Krna in doline Nadiže z viseče ploščadi, vožnjo s kajakom po podzemlju Pece in druge.
Več kot četrtina Američanov, starih med 18 in 29 let svoje dnevne novice prejema prek družbenega omrežja Tiktok, kažejo izsledki raziskave Pew Research Centra. Čeprav manj alarmantna, pa se podobna slika vseeno izrisuje tudi pri nas. Mladi namreč vse pogosteje aktualne informacije prejemajo prek družbenih omrežij, in ne več prek tradicionalnih medijev, kot je to veljajo včasih. S tem seveda lahko naletijo na pasti lažnih in zavajajočih informacij.
Sinoči so v Cankarjevem domu na slavnostno podelili Zoisove in Puhove nagrade in priznanja, najvišje državne nagrade za vrhunske dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti, ki nazorno pričajo o raznovrstnosti in dometu slovenske znanosti. Foto: Anže Malovrh/STA
Vse več ljudi se zaradi visokih cen hrane in položnic za ogrevanje ter drugih stroškov obrača na človekoljubne organizacije. Stiske so vse globlje. Revni in socialno izključeni pa svojo stisko še bolj občutijo prav v mesecu decembru, ki je mesec obdarovanj in srečevanj. Z materialnimi dobrotami in toplo besedo jim decembrske dni vsaj nekoliko skušajo polepšati v dobrodelnih organizacijah
Ingrid Celestina ima skupaj s Suzano Todorovič zasluge za izdajo knjige o Šavrinkah, za katero sta prejeli naziv Osebnost Primorske meseca januarja za leto 2018. Aktivna je v knjigotrško-založniškem svetu. Že nekaj let je predsednica Društva slovenskih knjigotržcev, sodeluje v komisiji za podeljevanje Evropske nagrade za literaturo. Gost v terenskem studiu v Svetem Antonu pri Kopru je bil tudi oljkar Darko Jakomin z oljkarske kmetije Karlonga v bližnjem Potoku.
Sveti Anton je skupno ime za številne zaselke na širokem hrbtu v severnem delu Šavrinskega gričevja, ki se spušča v dolino reke Rižane. Po podatkih Statističnega urada RS je leta 2020 tu živelo 2048 ljudi. Sveti Anton ima bogato ilustrirano knjigo o svoji zgodovini z naslovom Sv. Anton – Stoletja na cvetoči in prijetni vzpetini. Obsežno in s številnimi barvnimi fotografijami opremljeno knjigo o Svetem Antonu je napisala Natali Gak. Na obisk v naš terenski studio v Svetem Antonu je prišla tudi gospa Alferija Bržan, slavistka, upokojena učiteljica slovenščine, ki piše pesmi v antonskem govoru.
Kaj se dogaja z javnimi sistemi v Sloveniji? Najbolj na udaru v tem trenutku je zdravstveni sistem, kjer so stvari že ušle izpod nadzora. Tudi v domovih za ostarele se pogoji zaostrujejo, saj zaradi pomanjkanja kadra, ti zapirajo vrata. Enako se dogaja v šolstvu, kjer je velik manko na področju tehničnega kadra. O pokojninskem sistemu se še ne govori … ampak, tudi tu bi bile na mestu sistemske spremembe.
Rok Ravnikar iz ZD Kamnik se odziva na očitke, da zdravniki delajo premalo, da gre za sivo stavko. Prav je, da se v te krizne razmere vključuje civilna družba, saj zahteva isto, na kar zdravniki opozarjajo že deset let! Če želimo zadržati zdravnike v javnem zdravstvu, je treba nujno izboljšati pogoje dela, izboljšati vodenje javnih zavodov, zmanjšati administrativne obremenitve ter omogočiti fleksibilni delovnik in nagrajevanje. Na slabe razmere v zdravstvu pa opozarja tudi civilna iniciativa Glas ljudstva, ki z današnjim dnem začenja kampanjo Ustavimo rušenje javnega zdravstva.
Danes so v Strasbourgu podelili nagrado Saharov za svobodo misli in je najpomembnejše priznanje, ki ga Evropska unija podeljuje za delo na področju človekovih pravic. Prejemnik letošnje nagrade je ukrajinsko ljudstvo. Slovesnost je v evropskem parlamentu spremljal Rok Valenčič.
V zbirki 'Kajuh 100', ki jo izdaja knjižnica Velenje, je ob stoti obletnici rojstva Karla Destovnika Kajuha izšla tudi knjiga Kajuh - Dopisovanja. V njej so zbrana vsa pisma, dopisnice, razglednice in sporočila, ki jih je pisal Kajuh in tudi drugi njemu. O zbirki smo se pogovarjali z umetnostnim zgodovinarjem in znanstvenikom dr. Miklavžem Komeljem.
Danes se spominjamo stote obletnice rojstva Karla Destovnika Kajuha. Kako literarna zgodovina razume in obravnava pesnika Kajuha, smo se pogovarjali z literarno zgodovinarko Ireno Novak Popov.
"Morda bo trajalo eno leto, morda pet let. Ampak najpomembnejše je to, da ljudje vzklikajo, da se ne bodo vrnili nazaj. Nikakor ne bodo odnehali, nikakor ne bodo sprejeli majhnih sprememb, saj hočejo popolno spremembo sistema, vlada je izgubila svojo legitimnost. To je zelo pomembno tudi za mednarodno skupnost, razumeti mora, da reforme v diktaturi niso mogoče. Diktatorja ne moreš reformirati," pravi Negin Shiraghaei, nekdanja novinarka, aktivistka in podjetnica, ki zase pravi, da je že od nekdaj zagovornica pravic žensk. V Beogradu se je na forumu Brave New Media z njo pogovarjala Urška Henigman.
Po nekaterih podatkih več kot 70 odstotkov zdravstvenih delavcev zaznava nasilje v zdravstvu. Povzročitelji nasilja so različni, prav tako tudi žrtve, največja skupina žrtev pa so osebe z duševnimi oviranostmi. Nasilje v zdravstvu se sicer v zadnjih letih povečuje, to pa je predvsem posledica slabih pogojev za delo in podplačanosti.
Kaj ponuja mlajšim in starejšim generacijam Rogatec, kakšen je utrip tega trga ob Sotli in kje vidijo njegove prednosti in izzive za v prihodnje, so se razgovorili tisti, ki kraj najbolje poznajo, namreč domačini: ravnateljica osnovne šole in vrtca Rogatec Alenka Virant, Majda Kramberger, Blaž Kramberger in Franc Kregar.
Dvorec Strmol, srednjeveški trg ter izleti na Donačko goro ali k izviru Sotle so vse zanimive izletne možnosti, ki jih ponuja Rogatec, v katerem se danes mudi ekipa Prvega. Zakaj se tja res splača podati, lahko izveste v pogovoru z Gordano Bilušič z Zavoda za kulturo, turizem in razvoj Rogatec.
Neveljaven email naslov