Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predstavniki Darsa in Ministrstva za infrastrukturno so si dopoldne ogledali potek gradbenih in rušitvenih del na cestninski postaji Torovo, ki so se pričela prejšnji teden. Z uvedbo novega sistema elektronskega cestninjenja za tovorna vozila Dars Go namreč cestninske postaje niso več potrebne, poleg Torovega trenutno rušijo tudi cestninski postaji Log in Razdrto.
Dela trenutno potekajo še na cestninskih postajah Log in Razdrto, vsa območja pa naj bi bila preurejena do konca leta 2019
Predstavniki Darsa in Ministrstva za infrastrukturno so si dopoldne ogledali potek gradbenih in rušitvenih del na cestninski postaji Torovo, ki so se pričela prejšnji teden. Z uvedbo novega sistema elektronskega cestninjenja za tovorna vozila Dars Go namreč cestninske postaje niso več potrebne, poleg Torovega trenutno rušijo tudi cestninski postaji Log in Razdrto.
Dela so se na Torovem začela 9. maja, prej so potekala pripravljalna dela za vzpostavitev gradbišča. Cestninska postaja je bila sicer v uporabi vse od leta 1985. Pogodbeni rok za dokončanje del se izteče v 2. polovici julija, do takrat bodo lahko uporabniki peljali po dveh zoženih vozna pasova v vsako smer. Zastoji zato ne bi smeli biti večji kot so bili doslej na območju večjih cestninskih postaj, se jim pa v celoti pri najbolj gostem prometu – torej poleti – ne bo mogoče izogniti, pravijo na Darsu. Več o tem, katera dela trenutno potekajo na Torovem, pa Matic Poznič, vodja oddelka za obnove na Darsu.
Odstranjena je nadstrešnica na obeh delih postaje, po sredini trenutno teče promet, tako da z rušitvijo na tem območju še ne moremo nadaljevati. Potekajo groba rušitvena dela cestninskih otokov – območij, kjer so bile prej postavljene cestninske hišice, vzporedno pa pred in za cestninsko postajo teče še priprava za zaviralne in pospeševalne pasove, ki bodo namenjeni kontrolni točki. Izvajalec se že pripravlja, da bo takoj, ko bo rušitvenih del konec, pričel z izgradnjo nove voziščne konstrukcije, kamor se bo prestavil promet.
Na Torovem je investicijska vrednost del dobre 3 milijone evrov, v pogodbo pa je vključena tudi obnova avtocestnega odseka med cestninsko postajo Torovo in priključkom Vodice, tam bodo preplastili oziroma nadgradili kilometer in pol vozišča, ta rekonstrukcija bo stala dodatnih 600.000€. Sicer pa bo odstranitev oziroma preureditev vseh 34ih cestninskih postaj znašala približno 45 milijonov evrov, ob tem pa na Darsu poudarjajo, da vsa javna naročila še niso končana, zadnja bodo predvidoma objavljena jeseni. Predsednik uprave Darsa Tomaž Vidic dodaja, da so na Darsu takoj po 1. aprilu, ko so uvedli novi sistem elektronskega cestninjenja za tovorna vozila, podpisali gradbeno pogodbo za preureditev cestninskih postaj. Oba projekta sta med seboj tesno povezana in se tudi financirata iz istega vira.
Oba projekta se financirata iz kredita Evropske investicijske banke v višini 51 milijonov evrov. Pri kreditu je porok Evropska unija oz. evropski sklad za strateške naložbe, t.i. “Junckerjev sklad”. Gre za prvi infrastrukturni projekt v Sloveniji, ki se financira s kreditom, katerega porok je evropski sklad za strateške naložbe. Obenem je to tudi prvi Darsov kredit, ki nima poroštva države, ampak poroštvo EU.
Dela sicer trenutno potekajo še na cestninskih postajah Log in Razdrto, takoj po koncu del na Razdrtem bo na vrsti cestninska postaja Postojna, kjer bo urejen tudi obvoz. Z začetkom počitnic pa se dela nadaljujejo tudi na stranskih cestninskih postajah Unec, Logatec in Vrhnika. Na Darsu napovedujejo, da se bodo v 2. polovici leta lotili še preureditve cestninskih postaj na Štajerskem in Dolenjskem, jeseni pa so predvideni tudi razpisi za cestninske postaje, ki bodo preurejene prihodnje leto. Če bo vse potekalo skladno s terminskim planom in ne bo pritožb, bodo vsa območja preurejena do konca leta 2019.
4526 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Predstavniki Darsa in Ministrstva za infrastrukturno so si dopoldne ogledali potek gradbenih in rušitvenih del na cestninski postaji Torovo, ki so se pričela prejšnji teden. Z uvedbo novega sistema elektronskega cestninjenja za tovorna vozila Dars Go namreč cestninske postaje niso več potrebne, poleg Torovega trenutno rušijo tudi cestninski postaji Log in Razdrto.
Dela trenutno potekajo še na cestninskih postajah Log in Razdrto, vsa območja pa naj bi bila preurejena do konca leta 2019
Predstavniki Darsa in Ministrstva za infrastrukturno so si dopoldne ogledali potek gradbenih in rušitvenih del na cestninski postaji Torovo, ki so se pričela prejšnji teden. Z uvedbo novega sistema elektronskega cestninjenja za tovorna vozila Dars Go namreč cestninske postaje niso več potrebne, poleg Torovega trenutno rušijo tudi cestninski postaji Log in Razdrto.
Dela so se na Torovem začela 9. maja, prej so potekala pripravljalna dela za vzpostavitev gradbišča. Cestninska postaja je bila sicer v uporabi vse od leta 1985. Pogodbeni rok za dokončanje del se izteče v 2. polovici julija, do takrat bodo lahko uporabniki peljali po dveh zoženih vozna pasova v vsako smer. Zastoji zato ne bi smeli biti večji kot so bili doslej na območju večjih cestninskih postaj, se jim pa v celoti pri najbolj gostem prometu – torej poleti – ne bo mogoče izogniti, pravijo na Darsu. Več o tem, katera dela trenutno potekajo na Torovem, pa Matic Poznič, vodja oddelka za obnove na Darsu.
Odstranjena je nadstrešnica na obeh delih postaje, po sredini trenutno teče promet, tako da z rušitvijo na tem območju še ne moremo nadaljevati. Potekajo groba rušitvena dela cestninskih otokov – območij, kjer so bile prej postavljene cestninske hišice, vzporedno pa pred in za cestninsko postajo teče še priprava za zaviralne in pospeševalne pasove, ki bodo namenjeni kontrolni točki. Izvajalec se že pripravlja, da bo takoj, ko bo rušitvenih del konec, pričel z izgradnjo nove voziščne konstrukcije, kamor se bo prestavil promet.
Na Torovem je investicijska vrednost del dobre 3 milijone evrov, v pogodbo pa je vključena tudi obnova avtocestnega odseka med cestninsko postajo Torovo in priključkom Vodice, tam bodo preplastili oziroma nadgradili kilometer in pol vozišča, ta rekonstrukcija bo stala dodatnih 600.000€. Sicer pa bo odstranitev oziroma preureditev vseh 34ih cestninskih postaj znašala približno 45 milijonov evrov, ob tem pa na Darsu poudarjajo, da vsa javna naročila še niso končana, zadnja bodo predvidoma objavljena jeseni. Predsednik uprave Darsa Tomaž Vidic dodaja, da so na Darsu takoj po 1. aprilu, ko so uvedli novi sistem elektronskega cestninjenja za tovorna vozila, podpisali gradbeno pogodbo za preureditev cestninskih postaj. Oba projekta sta med seboj tesno povezana in se tudi financirata iz istega vira.
Oba projekta se financirata iz kredita Evropske investicijske banke v višini 51 milijonov evrov. Pri kreditu je porok Evropska unija oz. evropski sklad za strateške naložbe, t.i. “Junckerjev sklad”. Gre za prvi infrastrukturni projekt v Sloveniji, ki se financira s kreditom, katerega porok je evropski sklad za strateške naložbe. Obenem je to tudi prvi Darsov kredit, ki nima poroštva države, ampak poroštvo EU.
Dela sicer trenutno potekajo še na cestninskih postajah Log in Razdrto, takoj po koncu del na Razdrtem bo na vrsti cestninska postaja Postojna, kjer bo urejen tudi obvoz. Z začetkom počitnic pa se dela nadaljujejo tudi na stranskih cestninskih postajah Unec, Logatec in Vrhnika. Na Darsu napovedujejo, da se bodo v 2. polovici leta lotili še preureditve cestninskih postaj na Štajerskem in Dolenjskem, jeseni pa so predvideni tudi razpisi za cestninske postaje, ki bodo preurejene prihodnje leto. Če bo vse potekalo skladno s terminskim planom in ne bo pritožb, bodo vsa območja preurejena do konca leta 2019.
V današnji praznični oddaji na dan spomina na mrtve gostimo predsednico Slovenskega društva hospic Renato Jakob Roban; zdravnico onkologinjo, vodjo oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana in predsednico Slovenskega združenja za paliativno in hospic oskrbo Majo Ebert Moltara ter publicistko in ambasadorko akcije nevladnih organizacij Rad imam življenje Manco Košir. O odnosu do starejših in bolnih ter o smrti in zavedanju o naši minljivosti so med drugim premišljevale v pogovoru z Natašo Lang.
Empatija je v današnjem svetu cenjena. Ali bi bila zaželena tudi, če bi poznali njene temne plati?
Danes praznujemo dan reformacije. Ta v slovenskem prostoru temelji na podobi Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina in Adama Bohoriča; šolski učbeniki, tudi mediji, velikokrat zanemarjajo prispevek prekmurskih protestantskih duhovnikov in učiteljev za razvoj slovenske identitete na levem bregu reke Mure. V tokratni praznični oddaji, ki smo ji dali naslov Prekmurski protestantizem v medijih nekoč in danes, gosta zgodovinarka Darja Kerec in evangeličanski duhovnik Aleksander Erniša osvetljujeta pomen protestantizma za današnji čas in podobo protestantizma v medijih danes in nekoč v Prekmurju.
Tomaž Hostnik, 31-letni klasično izobraženi pianist in skladatelj, je eden največjih posebnežev slovenskega šansona. Njegov opus polni več kot sto skladb v slovenskem jeziku, kar vključuje celotne repertoarje zasedb Vudlenderji, Drajnarjuva vampa in Hostnik pa Krečič. Piše glasbo za otroke, film in gledališče.V svojih pesmih se pogosto loteva obskurnih tematik in nenavadnih človeških značajev. Skladba Dekle iz zlatih sanj, s katero se je kot zadnji, deseti tekmovalec predstavil na letošnjem festivalu šansona, je subverzivna predelava klišejskega formata ljubezenske pesmi; gre namreč za 'ljubezenski' spev predatorja nič hudega sluteči žrtvi. Šanson je oblečen v razgibano, igrivo glasbeno formo, v kateri se popularnoglasbene zvrsti spojijo s klasičnim glasbenim znanjem. S Tomažem Hostnikom se je pogovarjal glasbeni urednik urednik Andrej Prezelj.
Tomaž Domicelj že več kot 55 let dejaven na slovenskem popularnem glasbenem prizorišču. Slovencem je s prepesnitvami približal poezijo ameriških in britanskih protestnih pesnikov in njihova življenja. Prenekatera karierna izkušnja je povezana tudi z delom v slovenski redakciji BBC-ja. Vedoželjno je spremljal dogajanje na svetovni glasbeni sceni, saj med poznavalci velja za potujoči leksikon," nagrajenca Tomaža Domicelja utemeljuje žirija. "V zajetnem avtorskem opusu najdemo veliko besedil za znane slovenske izvajalce, sodelovanja na festivalih pop, rock in narečne glasbe ter producentsko delo za velikokrat tudi mlajše izvajalce. Glasbene dosežke izpričuje s tehtnimi albumi, lahko pa se pohvali tudi z nekaj ponarodelimi pesmimi. S Tomažem Domiceljem se je pogovarjala glasbena urednica Teja Klobčar.
S člani žirije, ki bo na koncu odločila, kateri šanson je bil letos najboljši, se je pogovarjal glasbeni urednik Andrej Prezelj. Šanson leta 2023 bodo izbrali Leon Firšt, Boštjan Gombač, Vita Mavrič, Mia Žnidarič in Slavko Pregl.
Verjetno eden najbolj znanih in najbolj aktivnih Slatinčanov, Aleksander Jurkovič, znan tudi pod umetniškim imenom Nani Poljanec, je strasten zbiratelj. Pa tudi ljubitelj šansona, saj je ob prireditvi Festival slov. šansona na ogled tudi njegova razstava o zgodovini tega festivala. In ko Radio Slovenija praznuje 95. rojstni dan, Nani Poljanec slavi 35 let svojega kulturnega ustvarjanja. O njegovih zbirkah, prireditvah v okviru KunstFestivala in odnosu do šansona in radija se je z 'ljudskim ustvarjalcem', ko t si pravi sam, pogovarjala Andreja Čokl.
Franci Plohl je bil duša in srce festivala šansona v Rogaški Slatini ob njegovih začetkih. V terenskem studiu ga je gostila glasbena urednica Simona Moličnik.
Na dan RTV smo pokukali v zgodovino našega radia in v naš arhiv ter poskušali izvedeti, kako je bilo na samem začetku, leta 1928? Kakšen je bil prvi radijski studio, katere vsebine so lahko poslušali ljudje prek radijskih sprejemnikov, ki so bili takrat statusni simbol? Špela Šebenik se je o zgodovini naše hiše pogovarjala z nekdanjim kolegom Pavletom Jakopičem, ki je že kot otrok sodeloval pri snemanju radijskih iger, bil nato asistent režije, pomočnik radijskega direktorja, televizijski napovedovalec vremena, med drugim pa je več kot 20 let pripravljal tudi radijske oddaje Na današnji dan. Od najstarejšega posnetka, ki ga hranimo v arhivu, prek prve radijske igre za otroke (Zvezdice zaspanke) do prvega TV Obzornika ...
Jesen je poleg vsega ostalega dogajanja tudi nekoliko bolj znanstveno obarvana. Med drugim je to čas znanstvenih nagrad, v mednarodnem prostoru so to seveda predvsem Nobelove nagrade, pri nas so najvišja državna priznanja za dosežke v znanosti Zoisove nagrade. V naslednjih minutah bomo nekoliko osvetlili letošnja Zoisova nagrajenca za življenjsko delo, fizika prof. dr. Danila Zavrtanika z Univerze v Novi Gorici in matematika prof. dr. Josa Vukmana z Univerze v Mariboru.
Šele pred prvim novembrom smo, a tisti, ki ne moremo brez smuči, se že oziramo proti planinam in čakamo na prvi sneg. Podobno velja za smučarske navdušence povsod vzdolž Alp – tudi v Dolomitih. Predel med Trentinskim, Južno Tirolsko in Pokrajino Belluno velja za enega najlepših alpskih predelov, zato ni naključje, da je že desetletja pod Unescovo zaščito. A hkrati gre za območje, ki je po vojni doživelo izreden turistični razvoj, zlasti zaradi smučarije. Več kot ducat tamkajšnjih smučišč se je že pred pol stoletja razvojno povezalo v združenje Dolomiti SuperSki – in naslednje minute namenjamo prav prihajajoči smučarski sezoni pri njih. Več o njej pa v pogovoru z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.
Kakšen volilni sistem bi bil za Slovenijo najprimernejši – večna tema razprav stroke in politike. Da bi si volivci želeli več vpliva pri izbiri poslancev je jasno že dolgo. Zdaj pa je to potrdila tudi anketa, ki jo je na svoji spletni strani objavila vlada. Tudi na parlamentarnih volitvah, torej pri izbiri poslancev, si želijo možnost uveljavljanja prednostnega glasu – kot ga imajo pri volitvah poslancev v evropski parlament. Kaj je vlada še spraševala in kakšni so odgovori. O tem z Jolando Lebar
Zakonodaja o avtorskih pravicah in intelektualni lastnini se mora prilagoditi spremembam, ki jih je prinesel razvoj informacijske družbe. Kopiranje, deljenje, reproduciranje, spreminjanje in objavljanje so s sodobno tehnologijo postala ravnanja, ki jih lahko počne vsak s primerno napravo, povezano na internet, zato gre za zakonodajo, ki se tiče vseh. Kako naj pravo podpre univerzalno pravico do znanja? O tem so razpravljali na četrtem Dnevu odprtega znanja. O ključnih dilemah v prispevku Urške Henigman.
Kaj vse odlikuje dobrega govorca, zakaj je govorjeni jezik v vseh oblikah pomemben, po katerih priročnikih poseči za informacije o pravilni izgovarjavi, kakšne novosti pripravlja pravopisna komisija… O vsem tem in drugih priporočilih za lepo govorjeno slovenščino v pogovoru z docentko doktorico Tino Lengar Verovnik, predavateljico na Katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in znanstveno sodelavko na ZRC SAZU, na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer je raziskovalka pri projektu priprave novih pravopisnih pravil in slovarja. Pred podelitvijo nagrade kristalni mikrofon za dolgoletne dosežke na napovedovalskem področju in priznanja Ane Mlakar za mladega napovedovalca Društva napovedovalcev Slovenija 7. novembra ob 20-ih na Radiu Slovenija, jo je v studio povabila Eva Longyka Marušič.
Konec tedna bo potekal 27. Ljubljanski maraton. Na njem je prijavljenih skupaj 13.535 tekačic in tekačev, ki bodo v nedeljo tekmovali na 42, 21 ali 10-kilometrski razdalji. Že jutri se bodo na ljubljanske ulice odpravili najmlajši tekači in tekačice ter šolarji in šolarke. Prometna ureditev bo v mestu predvsem v nedeljo spremenjena oziroma bo promet v središču mesta med 9. in 15.00 otežen ponekod pa ustavljen. Več o tem v pogovoru z direktorico Timinga Ljubljana, ki organizira ljubljanski maraton, Barbaro Železnik. Če je bila v preteklosti ena od značilnosti, da je maraton potekal zadnji konec tedna v oktrobru, zdaj že nekaj let ni več tako. Kot pravi direktorica, je bila prestavitev maratona ustrezna, saj so konec oktobra že počitnice in zato manj tekačev, težave je povzročal tudi premik ure, tudi vremenske razmere so običajno v tretjem tednu oktobra boljše. Tretji konec tedna bo zato, kot kaže, postal stalnica, na katero se bodo morali navaditi Ljubljančani in ostali, ki bodo prihajali v mesto ta konec tedna. Direktorica Barbara Železnik svetuje strpnost in potrpežljivost. Podatke o zaporah cest v Ljubljani v času maratona sicer najdete v prometni napovedi na Promet.si ali na mobilni aplikaciji Prometno informacijskega centra promet+.
Direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos je za časopis Frankfurter Rundschau povedal, da ni dežele, ki ne bi imela konfliktov, literatura pa je tista, ki o teh konfliktih govori in odpira individualna vprašanja na ravni družbenih vprašanj. »To prinašajo avtorji s seboj v Frankfurt. Nek velik avtor Drago Jančar, ki ga jaz že zelo dolgo občudujem, je dober primer za to, in še zmeraj upam, da bo kmalu dobil Nobelovo nagrado,« dodaja Boos. Z Dragom Jančarjem smo se v Frankfurtu pogovarjali o častnem gostovanju Slovenije, mestu literature na tem osrednjem knjižnem dogodku, pa tudi govoru Slavoja Žižka.
Napadi izraelske vojske na cilje v palestinski avtonomiji Gaza se nadaljujejo tudi danes. Al Jazeera poroča, da je bilo od sinoči v Gazi ubitih najmanj 121 ljudi, 540 pa je ranjenih. Ali je glede na to, da orožje ne potihne, sploh kaj možnosti, da bi čez mejni prehod Rafa, ki leži na jugu Gaze ob meji z Egiptom, s tovornjaki sploh začeli dovažati človekoljubno pomoč? O tem in drugih vidikih spopadov med borci Hamasa in izraelsko vojsko smo se pogovajali z našo posebno poročevalko v Izraelu Karmen Švegl.
»Kovačeva kobila je bosa«, je reklo, ki še kako drži za naslednjo zgodbo. Prostovoljni Gasilec Primož Bitenc iz Spodnje Rečice je na dan velike povodnji nesebično pomagal reševati turiste v kampu Menina ob reki Savinji, čeprav je istočasno voda zalivala njegov dom in mehanično delavnico.
V Strugah v občini Luče je povodenj odnesla tri hiše, druge pa precej poškodovala. Tam domačini po dveh mesecih in pol, ko so s pomočjo požrtvovalnih gasilcev komaj ušli smrti, še vedno ne vedo ali se bodo lahko vrnili domov ali pa se bodo morali preseliti. S krajanom Božom Robnikom, ki ima mizarsko delavnico, se je pogovarjal Matija Mastnak.
V Zgornji Savinjski dolini sta bili dve šoli v avgustovskih poplavah močno poškodovani – to sta OŠ Gornji Grad in podružnična šola OŠ Nazarje v Šmartnem ob Dreti. Včeraj se je Špela Šebenik odpeljala do Šmartnega ob Dreti, kjer so domačini, skupaj z zaposlenimi in učenci, prvi vikend po poplavah reševali šolske prostore, pohištvo in opremo. Pouk za 26 učencev zdaj poteka le v zgornjem nadstropju, vrtčevske otroke pa starši vsak dan odpeljejo v matični vrtec v Nazarje.
Neveljaven email naslov
