Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predstavniki Darsa in Ministrstva za infrastrukturno so si dopoldne ogledali potek gradbenih in rušitvenih del na cestninski postaji Torovo, ki so se pričela prejšnji teden. Z uvedbo novega sistema elektronskega cestninjenja za tovorna vozila Dars Go namreč cestninske postaje niso več potrebne, poleg Torovega trenutno rušijo tudi cestninski postaji Log in Razdrto.
Dela trenutno potekajo še na cestninskih postajah Log in Razdrto, vsa območja pa naj bi bila preurejena do konca leta 2019
Predstavniki Darsa in Ministrstva za infrastrukturno so si dopoldne ogledali potek gradbenih in rušitvenih del na cestninski postaji Torovo, ki so se pričela prejšnji teden. Z uvedbo novega sistema elektronskega cestninjenja za tovorna vozila Dars Go namreč cestninske postaje niso več potrebne, poleg Torovega trenutno rušijo tudi cestninski postaji Log in Razdrto.
Dela so se na Torovem začela 9. maja, prej so potekala pripravljalna dela za vzpostavitev gradbišča. Cestninska postaja je bila sicer v uporabi vse od leta 1985. Pogodbeni rok za dokončanje del se izteče v 2. polovici julija, do takrat bodo lahko uporabniki peljali po dveh zoženih vozna pasova v vsako smer. Zastoji zato ne bi smeli biti večji kot so bili doslej na območju večjih cestninskih postaj, se jim pa v celoti pri najbolj gostem prometu – torej poleti – ne bo mogoče izogniti, pravijo na Darsu. Več o tem, katera dela trenutno potekajo na Torovem, pa Matic Poznič, vodja oddelka za obnove na Darsu.
Odstranjena je nadstrešnica na obeh delih postaje, po sredini trenutno teče promet, tako da z rušitvijo na tem območju še ne moremo nadaljevati. Potekajo groba rušitvena dela cestninskih otokov – območij, kjer so bile prej postavljene cestninske hišice, vzporedno pa pred in za cestninsko postajo teče še priprava za zaviralne in pospeševalne pasove, ki bodo namenjeni kontrolni točki. Izvajalec se že pripravlja, da bo takoj, ko bo rušitvenih del konec, pričel z izgradnjo nove voziščne konstrukcije, kamor se bo prestavil promet.
Na Torovem je investicijska vrednost del dobre 3 milijone evrov, v pogodbo pa je vključena tudi obnova avtocestnega odseka med cestninsko postajo Torovo in priključkom Vodice, tam bodo preplastili oziroma nadgradili kilometer in pol vozišča, ta rekonstrukcija bo stala dodatnih 600.000€. Sicer pa bo odstranitev oziroma preureditev vseh 34ih cestninskih postaj znašala približno 45 milijonov evrov, ob tem pa na Darsu poudarjajo, da vsa javna naročila še niso končana, zadnja bodo predvidoma objavljena jeseni. Predsednik uprave Darsa Tomaž Vidic dodaja, da so na Darsu takoj po 1. aprilu, ko so uvedli novi sistem elektronskega cestninjenja za tovorna vozila, podpisali gradbeno pogodbo za preureditev cestninskih postaj. Oba projekta sta med seboj tesno povezana in se tudi financirata iz istega vira.
Oba projekta se financirata iz kredita Evropske investicijske banke v višini 51 milijonov evrov. Pri kreditu je porok Evropska unija oz. evropski sklad za strateške naložbe, t.i. “Junckerjev sklad”. Gre za prvi infrastrukturni projekt v Sloveniji, ki se financira s kreditom, katerega porok je evropski sklad za strateške naložbe. Obenem je to tudi prvi Darsov kredit, ki nima poroštva države, ampak poroštvo EU.
Dela sicer trenutno potekajo še na cestninskih postajah Log in Razdrto, takoj po koncu del na Razdrtem bo na vrsti cestninska postaja Postojna, kjer bo urejen tudi obvoz. Z začetkom počitnic pa se dela nadaljujejo tudi na stranskih cestninskih postajah Unec, Logatec in Vrhnika. Na Darsu napovedujejo, da se bodo v 2. polovici leta lotili še preureditve cestninskih postaj na Štajerskem in Dolenjskem, jeseni pa so predvideni tudi razpisi za cestninske postaje, ki bodo preurejene prihodnje leto. Če bo vse potekalo skladno s terminskim planom in ne bo pritožb, bodo vsa območja preurejena do konca leta 2019.
4526 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Predstavniki Darsa in Ministrstva za infrastrukturno so si dopoldne ogledali potek gradbenih in rušitvenih del na cestninski postaji Torovo, ki so se pričela prejšnji teden. Z uvedbo novega sistema elektronskega cestninjenja za tovorna vozila Dars Go namreč cestninske postaje niso več potrebne, poleg Torovega trenutno rušijo tudi cestninski postaji Log in Razdrto.
Dela trenutno potekajo še na cestninskih postajah Log in Razdrto, vsa območja pa naj bi bila preurejena do konca leta 2019
Predstavniki Darsa in Ministrstva za infrastrukturno so si dopoldne ogledali potek gradbenih in rušitvenih del na cestninski postaji Torovo, ki so se pričela prejšnji teden. Z uvedbo novega sistema elektronskega cestninjenja za tovorna vozila Dars Go namreč cestninske postaje niso več potrebne, poleg Torovega trenutno rušijo tudi cestninski postaji Log in Razdrto.
Dela so se na Torovem začela 9. maja, prej so potekala pripravljalna dela za vzpostavitev gradbišča. Cestninska postaja je bila sicer v uporabi vse od leta 1985. Pogodbeni rok za dokončanje del se izteče v 2. polovici julija, do takrat bodo lahko uporabniki peljali po dveh zoženih vozna pasova v vsako smer. Zastoji zato ne bi smeli biti večji kot so bili doslej na območju večjih cestninskih postaj, se jim pa v celoti pri najbolj gostem prometu – torej poleti – ne bo mogoče izogniti, pravijo na Darsu. Več o tem, katera dela trenutno potekajo na Torovem, pa Matic Poznič, vodja oddelka za obnove na Darsu.
Odstranjena je nadstrešnica na obeh delih postaje, po sredini trenutno teče promet, tako da z rušitvijo na tem območju še ne moremo nadaljevati. Potekajo groba rušitvena dela cestninskih otokov – območij, kjer so bile prej postavljene cestninske hišice, vzporedno pa pred in za cestninsko postajo teče še priprava za zaviralne in pospeševalne pasove, ki bodo namenjeni kontrolni točki. Izvajalec se že pripravlja, da bo takoj, ko bo rušitvenih del konec, pričel z izgradnjo nove voziščne konstrukcije, kamor se bo prestavil promet.
Na Torovem je investicijska vrednost del dobre 3 milijone evrov, v pogodbo pa je vključena tudi obnova avtocestnega odseka med cestninsko postajo Torovo in priključkom Vodice, tam bodo preplastili oziroma nadgradili kilometer in pol vozišča, ta rekonstrukcija bo stala dodatnih 600.000€. Sicer pa bo odstranitev oziroma preureditev vseh 34ih cestninskih postaj znašala približno 45 milijonov evrov, ob tem pa na Darsu poudarjajo, da vsa javna naročila še niso končana, zadnja bodo predvidoma objavljena jeseni. Predsednik uprave Darsa Tomaž Vidic dodaja, da so na Darsu takoj po 1. aprilu, ko so uvedli novi sistem elektronskega cestninjenja za tovorna vozila, podpisali gradbeno pogodbo za preureditev cestninskih postaj. Oba projekta sta med seboj tesno povezana in se tudi financirata iz istega vira.
Oba projekta se financirata iz kredita Evropske investicijske banke v višini 51 milijonov evrov. Pri kreditu je porok Evropska unija oz. evropski sklad za strateške naložbe, t.i. “Junckerjev sklad”. Gre za prvi infrastrukturni projekt v Sloveniji, ki se financira s kreditom, katerega porok je evropski sklad za strateške naložbe. Obenem je to tudi prvi Darsov kredit, ki nima poroštva države, ampak poroštvo EU.
Dela sicer trenutno potekajo še na cestninskih postajah Log in Razdrto, takoj po koncu del na Razdrtem bo na vrsti cestninska postaja Postojna, kjer bo urejen tudi obvoz. Z začetkom počitnic pa se dela nadaljujejo tudi na stranskih cestninskih postajah Unec, Logatec in Vrhnika. Na Darsu napovedujejo, da se bodo v 2. polovici leta lotili še preureditve cestninskih postaj na Štajerskem in Dolenjskem, jeseni pa so predvideni tudi razpisi za cestninske postaje, ki bodo preurejene prihodnje leto. Če bo vse potekalo skladno s terminskim planom in ne bo pritožb, bodo vsa območja preurejena do konca leta 2019.
Slovenska planinska pot je bila odprta 1. avgusta leta 1953, torej smo pred kratkim praznovali 70-letnico. Gre za najstarejšo vezno pot v Sloveniji, prav tako je med najstarejšimi v Evropi in na svetu. Prehoditi znamenito Slovensko planinsko pot - od panonskih nižin prek planot in gričev skozi vinograde in prostrane pohorske gozdove v osrčje prepadnih sten, skalovja in snežišč, mimo brezen, jezer in slapov prek kraških vrtač in skrivnostnega podzemnega sveta, blagih obmorskih brd do morja - je zagotovo nepozabno doživetje slovenskih gora, so izkušnjo planink in planincev, ki se podajo nanjo, povzeli na Planinski zvezi Slovenije. V sodelovanju s Slovenskim planinskim muzejem so ob jubileju pripravili tudi razstavo z naslovom 70 let Slovenske planinske poti. O pomenu te poti skozi čas se je z generalnim sekretarjem Planinske zveze Slovenije Damjanom Omerzujem pogovarjal Aleš Ogrin.
Vprašanje zavarovanja nepremičnin je v katastrofalnih poplavah, ki smo jih doživeli v Sloveniji pred dvema tednoma, postalo zelo pomembno, še zlasti, ko smo ugotovili, da tretjina slovenskih domov sploh ni zavarovana, še dodatna tretjina pa naj bi bila zavarovana za prenizko zavarovalno vsoto, še zlasti, ko gre za zavarovanje v primeru poplav in plazov. Naj kaj moramo misliti, ko se odločamo za zavarovanje nepremičnin, je Cirila Štuber spraševala Petra Repnika, zavarovalnega zastopnika, ki dela pri agenciji, ki sodeluje s sedmimi od osmih slovenskih zavarovalnic.
Intenzivne pretoki vode v času poplav so iz rek odnesli tudi ribe in drugi vodni živelj. Ribiške družine, ki upravljajo z ribjim življem v rekah, na najbolj prizadetih območjih so utrpele ogromno materialno škodo. Vode so jim odnesle ribiške domove in ribogojnice. Ob vsem tem se jim letos obeta dvig koncesnin. Obnova rečnega življenja bo dolgotrajna, je Jernejki Drolec povedal sekretar Ribiške zveze Slovenije Igor Miličić.
Pred začetkom novega šolskega leta v poplavah poškodovane šole odpravljajo posledice ujm. Po zdajšnjih podatkih ministrstva za izobraževanje bosta dve šoli kasneje pričeli s poukom. Kljub poškodovanim objektom pa se trenutno kot večja težava izkazujejo neprevozna cestišča. Ključna je v tem trenutku torej sanacija oziroma vsaj začasna ureditev obvozov, da bodo lahko vsi otroci obiskovali pouk. Novinar Rene Markič se je o tem pogovarjal z ravnateljem Osnovne šole Komenda Moste Urošem Križaničem, ravnateljico Osnovne šole neznanih talcev Dravograd Danijelo Ledinek in Borisom Zupančičem z Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. foto: Pixabay
Z današnjim dnem začenja svoj mandat nova uprava Radiotelevizije Slovenija, ki bo prihodnja štiri leta vodila in upravljala javni zavod RTV. Upravo sestavljajo predsednik Zvezdan Martič ter člani Simon Kardum, Andrej Trček in Franci Pavšer, ki bo kot član uprave opravljal funkcijo delavskega direktorja. Pavšer, ki je do zdaj opravljal delo športnega novinarja našega radia in funkcijo podpredsednika Sveta delavcev, je bil na položaj delavskega direktorja izvoljen v drugem krogu internih volitev, na katerih je prejel večino glasov zaposlenih. Več o tem, kakšne bodo naloge delavskega direktorja in katere bodo prve poteze nove uprave, pa v pogovoru z novoizvoljenim delavskim direktorjem Francijem Pavšerjem. Z njim se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić
Letošnje poplave so prinesle veliko škodo tudi v kmetijstvu. Kmetje so zaskrbljeni zaradi velikih količin mulja in drugega materiala, ki je onesnažil travniške in njivske površine. Kmetijsko gozdarska zbornica pričakuje, da bo država pomagala z vzorčenjem in analiziranjem tal in podprla preverjanje neoporečnosti pridelkov s poplavljenih območij. Usklajevanja o tem, kdo in kako bo izvajal vzorčenje tal in ali bi analize opravili tudi za poplavljene pridelke usklajevanja še potekajo. O vzorčenju tal in revitalizaciji onesnaženih kmetijskih površin pa več v prispevku Jernejke Drolec, ki se je pogovarjala s profesorico za fizično in regionalno geografijo na Univerzi Maribor, dr. Ano Vovk, vodjo Mednarodnega centra za samooskrbo Dole pri Poljčanah.
Državni praznik dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je spomin na dan, ko je Prekmurje po določilih pariške mirovne konference leta 1919 pripadlo takratni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prekmurski Slovenci so bili takrat po stoletjih znova združeni z matičnim narodom. Iz Prekmurja se je oglasila Lidija Kosi.
Prizadeti v nedavnih poplavah bodo do konca letošnjega leta upravičeni do nižje cene električne energije. Gre za ukrep ministrstva za okolje skupaj z nekaterimi dobavitelji električne energije, ki pokrivajo prizadeta območja. Izbrana gospodinjstva bodo tako plačevala simbolično ceno 0,1 centa na kilovatno uro. Podrobnosti je predstavil Rene Markič. foto: Žiga Živulovič ml./BoBo
Predsednik vlade Robert Golob se je danes srečal s predstavniki Združenja občin Slovenije, Skupnosti občin Slovenije in Združenja mestnih občin. Na sestanku so pregledali, kako potekajo intervencijska in sanacijska dela na območjih, prizadetih od ujme in poplav, ter govorili o novih predlogih in potrebah.
Na enega izmed največjih krščanskih praznikov Marijino vnebovzetje, obhajata ga Katoliška in Pravoslavna cerkev, gostimo ženski, ki pomembno sooblikujeta katoliško skupnost v Sloveniji: redovnico dr. Marijo Šimenc, ki kot prva ženska v zgodovini slovenske Rimskokatoliške cerkve od aprila letos opravlja naloge generalne tajnice Slovenske škofovske konference, in laikinjo, ravnateljico Ignacijevega doma duhovnosti v Ljubljani, Sonjo Pungertnik. Kaj jima pomeni veliki šmaren, kakšno je njegovo sporočilo, zakaj je to praznik upanja in o vlogi žensk v Katoliški cerkvi.
S poletjem gredo z roko v roki tudi potovanja. Poleg okoliških držav, kjer počitnikuje največ Slovencev, se nekateri podajo tudi na bolj oddaljene in zahtevne poti. Roka in Katarino Hočevar vleče tudi na druge celine, bila sta namreč že v več kot 80 državah in med drugim preživela tudi več kot devet mesecev v Južni Ameriki. Seveda pa sta se poleg vseh nepozabnih doživetij, spoznavanju novih ljudi in preizkušanju neznane hrane na potovanjih srečala tudi z nekaterimi izzivi. Ker pa se temu, da se nam na potovanjih zgodi tudi kaj neprijetnega, ne moremo izogniti, je Katja Kenda, vodja podjetja Z letalom na poti, razložila Lani Furlan, kako se je v določenih situacijah najbolje odzvati.
Z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije so konec preteklega tedna sporočili, da se rok za oddajo vloge za sprejem in podaljšanje bivanja študentov višješolskega in visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za prihodnje študijsko leto zaradi izjemnih okoliščin, ki so nastale ob nedavnih poplavah, podaljšuje do vključno 23. avgusta 2023. Študenti, prizadeti v ujmi, bodo upravičeni tudi do dodatnih 100 točk. Razpis tudi sicer letos prinaša kar nekaj novosti – med drugim način oddaje vloge. Podrobneje v pogovoru, ki ga je z Igorjem Brlekom iz Študentskega doma Ljubljana posnela Andreja Gradišar.
12. avgusta praznujemo Mednarodni dan mladih. Da mladi potrebujejo svoj dan, na katerega lahko opozorijo na svoje težave, stiske in pravice, so na generalni skupščini OZN sklenili že leta 1999. Osrednja tema letošnjega Mednarodnega dne mladih nosi naslov Zelena znanja za mlade: Na poti k trajnostnemu svetu. Mladi največje izzive vidijo na področju duševnega zdravja, stanovanjskega vprašanja ter iskanja varnih in kakovostnih zaposlitev, vse pomembnejše pa so zanje tudi okoljska trajnost, trajnostna mobilnost in podnebne spremembe. Več v prispevku Lane Furlan in Aleša Ogrina.
Vsi, ki so v poplavah ostali brez domov, bodo potrebovali najprej začasne nastanitve, nato pa še trajnejše rešitve v obliki nadomestnih gradenj. A postopki pridobivanja dovoljenj so dolgotrajni in župani z vlado iščejo pot, kako jih pospešiti. O tem, od kod zemljišča, zakaj sprememba občinskega prostorskega načrta lahko traja več let in kako ta čas skrajšati, se je Erna Strniša pogovarjala z Vladimirjem Prebiličem, predsednikom Skupnosti občin Slovenije in županom Kočevja.
V ujmah so bili močno poškodovani tudi nekateri vrtci in šole. Na ministrstvu za izobraževanje zaenkrat ocenjujejo, da bi večina šol 1. septembra lahko normalno začela s poukom, ostale pa najkasneje sredi septembra. Zapleta se tudi pri študentih. Mnogi se namreč ne morejo pripravljati na jesenske izpitne roke, zato ministrstvo univerzam ponuja možnost zamika vpisa. O vsem tem Rene Markič s sogovornikoma Borisom Zupančičem, namestnik direktorja Direktorata za osnovne šole na ministrstvu za izobraževanje, in ministrom za visoko šolstvo Igorjem Papičem. foto: Pixabay
V ponedeljek, 14. avgusta, se v Novem mestu začenja Festival Jazzinty. Vse do sobote, 19. avgusta, se bodo tam odvijale jazzovske delavnice in večerni koncerti. Letošnji Jazzinty se predstavlja s sloganom preteklost = prihodnost. Fokus bo torej na ljudski glasbi v sodobnem času. Več o festivalu in delavnicah je z glasbeno urednico Aljo Kramar spregovorila umetniška vodja festivala Ana Čop.
Čeprav sta vreme in narava pred tednom dni velikemu delu Slovenije prinesla nesrečo in trpljenje, ter dnevi, ki sledijo poplavam in plazovom, minevajo v znamenju odstranjevanja posledic vodne ujme, ne smemo pozabiti, da so šolarji še vedno na počitnicah. Na srečo nekaterih delov Slovenije poplave niso doletele in se lahko počitniške aktivnosti odvijajo nemoteno. Kot vsako leto naš Program za mlade preverja vzdušje na počitniških taborih in delavnicah. Jutri bo v otroški oddaji Radijski ringaraja in mladinski oddaji Hudo še posebej živahno, saj je naša ekipa že od včeraj v Kranjski Gori na taboru Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje. Od tam so se nam oglasili Vladimir Jovanovič, David Lap, Lara Gril in Špela Šebenik. V pogovoru z vodjo tabora Karmen Povh, enim od mentorjev Seanom Danielom iz Južne Karoline v Združenih državah Amerike in otroki, ki te dni preživljajo na taboru.
Veliko požrtvovalnost so v najtežjih trenutkih minulega konca tedna pokazali tudi člani društev Gorske reševalne zveze Slovenije. Gorski reševalci so aktivno pomagali na vseh prizadetih območjih. O Intervencijah, ki so jih opravili in tem, kaj gorske reševalce še čaka v naslednjih dneh in tednih, se je s podpredsednikom Gorske reševalne zveze Slovenije dr. Klemnom Belharjem pogovarjal Aleš Ogrin.
Zveza prijateljev mladine v sodelovanjih s svojimi področnimi društvi organizira brezplačno letovanje za otroke stare od pet do 17 let z območij prizadetih v poplavah. Zaenkrat bo to možno v Dolenjskih toplicah, iščejo pa tudi proste termine na obali. Katja Arhar se je o tem pogovarjala z generalno sekretarko ZPMS Bredo Krašna.
S poplavami so se na prizadetih območjih začeli kopičiti tudi veliki kupi kosovnih odpadkov. V mnogih občinah po državi so se zato samoorganizirali in vzpostavili posebne točke za te odpadke. Ponekod nastajajo veliki kupi, a na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo zagotavljajo, da odvoz v večini primerov trenutno poteka vsaj enkrat dnevno. Ob tem ljudi posebej pozivajo, naj odpadkov, predvsem lesa, ne kurijo sami. O vsem tem se je Rene Markič pogovarjal z direktorico Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tanjo Bolte. foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Neveljaven email naslov
