Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predstavniki Darsa in Ministrstva za infrastrukturno so si dopoldne ogledali potek gradbenih in rušitvenih del na cestninski postaji Torovo, ki so se pričela prejšnji teden. Z uvedbo novega sistema elektronskega cestninjenja za tovorna vozila Dars Go namreč cestninske postaje niso več potrebne, poleg Torovega trenutno rušijo tudi cestninski postaji Log in Razdrto.
Dela trenutno potekajo še na cestninskih postajah Log in Razdrto, vsa območja pa naj bi bila preurejena do konca leta 2019
Predstavniki Darsa in Ministrstva za infrastrukturno so si dopoldne ogledali potek gradbenih in rušitvenih del na cestninski postaji Torovo, ki so se pričela prejšnji teden. Z uvedbo novega sistema elektronskega cestninjenja za tovorna vozila Dars Go namreč cestninske postaje niso več potrebne, poleg Torovega trenutno rušijo tudi cestninski postaji Log in Razdrto.
Dela so se na Torovem začela 9. maja, prej so potekala pripravljalna dela za vzpostavitev gradbišča. Cestninska postaja je bila sicer v uporabi vse od leta 1985. Pogodbeni rok za dokončanje del se izteče v 2. polovici julija, do takrat bodo lahko uporabniki peljali po dveh zoženih vozna pasova v vsako smer. Zastoji zato ne bi smeli biti večji kot so bili doslej na območju večjih cestninskih postaj, se jim pa v celoti pri najbolj gostem prometu – torej poleti – ne bo mogoče izogniti, pravijo na Darsu. Več o tem, katera dela trenutno potekajo na Torovem, pa Matic Poznič, vodja oddelka za obnove na Darsu.
Odstranjena je nadstrešnica na obeh delih postaje, po sredini trenutno teče promet, tako da z rušitvijo na tem območju še ne moremo nadaljevati. Potekajo groba rušitvena dela cestninskih otokov – območij, kjer so bile prej postavljene cestninske hišice, vzporedno pa pred in za cestninsko postajo teče še priprava za zaviralne in pospeševalne pasove, ki bodo namenjeni kontrolni točki. Izvajalec se že pripravlja, da bo takoj, ko bo rušitvenih del konec, pričel z izgradnjo nove voziščne konstrukcije, kamor se bo prestavil promet.
Na Torovem je investicijska vrednost del dobre 3 milijone evrov, v pogodbo pa je vključena tudi obnova avtocestnega odseka med cestninsko postajo Torovo in priključkom Vodice, tam bodo preplastili oziroma nadgradili kilometer in pol vozišča, ta rekonstrukcija bo stala dodatnih 600.000€. Sicer pa bo odstranitev oziroma preureditev vseh 34ih cestninskih postaj znašala približno 45 milijonov evrov, ob tem pa na Darsu poudarjajo, da vsa javna naročila še niso končana, zadnja bodo predvidoma objavljena jeseni. Predsednik uprave Darsa Tomaž Vidic dodaja, da so na Darsu takoj po 1. aprilu, ko so uvedli novi sistem elektronskega cestninjenja za tovorna vozila, podpisali gradbeno pogodbo za preureditev cestninskih postaj. Oba projekta sta med seboj tesno povezana in se tudi financirata iz istega vira.
Oba projekta se financirata iz kredita Evropske investicijske banke v višini 51 milijonov evrov. Pri kreditu je porok Evropska unija oz. evropski sklad za strateške naložbe, t.i. “Junckerjev sklad”. Gre za prvi infrastrukturni projekt v Sloveniji, ki se financira s kreditom, katerega porok je evropski sklad za strateške naložbe. Obenem je to tudi prvi Darsov kredit, ki nima poroštva države, ampak poroštvo EU.
Dela sicer trenutno potekajo še na cestninskih postajah Log in Razdrto, takoj po koncu del na Razdrtem bo na vrsti cestninska postaja Postojna, kjer bo urejen tudi obvoz. Z začetkom počitnic pa se dela nadaljujejo tudi na stranskih cestninskih postajah Unec, Logatec in Vrhnika. Na Darsu napovedujejo, da se bodo v 2. polovici leta lotili še preureditve cestninskih postaj na Štajerskem in Dolenjskem, jeseni pa so predvideni tudi razpisi za cestninske postaje, ki bodo preurejene prihodnje leto. Če bo vse potekalo skladno s terminskim planom in ne bo pritožb, bodo vsa območja preurejena do konca leta 2019.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Predstavniki Darsa in Ministrstva za infrastrukturno so si dopoldne ogledali potek gradbenih in rušitvenih del na cestninski postaji Torovo, ki so se pričela prejšnji teden. Z uvedbo novega sistema elektronskega cestninjenja za tovorna vozila Dars Go namreč cestninske postaje niso več potrebne, poleg Torovega trenutno rušijo tudi cestninski postaji Log in Razdrto.
Dela trenutno potekajo še na cestninskih postajah Log in Razdrto, vsa območja pa naj bi bila preurejena do konca leta 2019
Predstavniki Darsa in Ministrstva za infrastrukturno so si dopoldne ogledali potek gradbenih in rušitvenih del na cestninski postaji Torovo, ki so se pričela prejšnji teden. Z uvedbo novega sistema elektronskega cestninjenja za tovorna vozila Dars Go namreč cestninske postaje niso več potrebne, poleg Torovega trenutno rušijo tudi cestninski postaji Log in Razdrto.
Dela so se na Torovem začela 9. maja, prej so potekala pripravljalna dela za vzpostavitev gradbišča. Cestninska postaja je bila sicer v uporabi vse od leta 1985. Pogodbeni rok za dokončanje del se izteče v 2. polovici julija, do takrat bodo lahko uporabniki peljali po dveh zoženih vozna pasova v vsako smer. Zastoji zato ne bi smeli biti večji kot so bili doslej na območju večjih cestninskih postaj, se jim pa v celoti pri najbolj gostem prometu – torej poleti – ne bo mogoče izogniti, pravijo na Darsu. Več o tem, katera dela trenutno potekajo na Torovem, pa Matic Poznič, vodja oddelka za obnove na Darsu.
Odstranjena je nadstrešnica na obeh delih postaje, po sredini trenutno teče promet, tako da z rušitvijo na tem območju še ne moremo nadaljevati. Potekajo groba rušitvena dela cestninskih otokov – območij, kjer so bile prej postavljene cestninske hišice, vzporedno pa pred in za cestninsko postajo teče še priprava za zaviralne in pospeševalne pasove, ki bodo namenjeni kontrolni točki. Izvajalec se že pripravlja, da bo takoj, ko bo rušitvenih del konec, pričel z izgradnjo nove voziščne konstrukcije, kamor se bo prestavil promet.
Na Torovem je investicijska vrednost del dobre 3 milijone evrov, v pogodbo pa je vključena tudi obnova avtocestnega odseka med cestninsko postajo Torovo in priključkom Vodice, tam bodo preplastili oziroma nadgradili kilometer in pol vozišča, ta rekonstrukcija bo stala dodatnih 600.000€. Sicer pa bo odstranitev oziroma preureditev vseh 34ih cestninskih postaj znašala približno 45 milijonov evrov, ob tem pa na Darsu poudarjajo, da vsa javna naročila še niso končana, zadnja bodo predvidoma objavljena jeseni. Predsednik uprave Darsa Tomaž Vidic dodaja, da so na Darsu takoj po 1. aprilu, ko so uvedli novi sistem elektronskega cestninjenja za tovorna vozila, podpisali gradbeno pogodbo za preureditev cestninskih postaj. Oba projekta sta med seboj tesno povezana in se tudi financirata iz istega vira.
Oba projekta se financirata iz kredita Evropske investicijske banke v višini 51 milijonov evrov. Pri kreditu je porok Evropska unija oz. evropski sklad za strateške naložbe, t.i. “Junckerjev sklad”. Gre za prvi infrastrukturni projekt v Sloveniji, ki se financira s kreditom, katerega porok je evropski sklad za strateške naložbe. Obenem je to tudi prvi Darsov kredit, ki nima poroštva države, ampak poroštvo EU.
Dela sicer trenutno potekajo še na cestninskih postajah Log in Razdrto, takoj po koncu del na Razdrtem bo na vrsti cestninska postaja Postojna, kjer bo urejen tudi obvoz. Z začetkom počitnic pa se dela nadaljujejo tudi na stranskih cestninskih postajah Unec, Logatec in Vrhnika. Na Darsu napovedujejo, da se bodo v 2. polovici leta lotili še preureditve cestninskih postaj na Štajerskem in Dolenjskem, jeseni pa so predvideni tudi razpisi za cestninske postaje, ki bodo preurejene prihodnje leto. Če bo vse potekalo skladno s terminskim planom in ne bo pritožb, bodo vsa območja preurejena do konca leta 2019.
Ob začetku jubilejnega, 40. slovenskega tedna boja proti raku, poteka pot geslom Slovenija pred novimi presejalnimi programi za raka, so na novinarski konferenci predstavili bistvene novosti, ki jih je svet Evropske unije sprejel lani decembra. To so prenovljena priporočila za presejalne programe. Med temi so novi, to so programi za odkrivanje pljučnega raka in raka prostate.
S februarjem se je zaključil triletni projekt Razvoj slovenščine v digitalnem okolju, vrednem štiri milijone evrov. Z njim so ustvarili nove digitalne tehnologije in pripomočke, kot so prostokodni prevajalnik, terminološki portal in celo razpoznavalnik govora. Pri slednjem gre za avtomatsko transkripcijo zvočnih datotek, česar do zdaj v slovenščini še nismo poznali - vsaj ne javno dostopno. Dosežek je za manjši evropski jezik, kot je slovenščina, seveda ogromen, a težava tiči na nasprotni strani. To je bil zgolj projekt in ne strategija digitalizacije jezika. Strokovnjake zato skrbi, da bo slovenščina v zelo pomembnem obdobju hitre digitalizacije jezikov zaspala. In rešitev? Ponovno, kot že nekajkrat v zadnjem času, bi se morali zgledovati po Estoniji.
V Slovenj Gradcu so začeli drugo dobrodelno akcijo znane katrce nekdanjega predsednika Boruta Pahorja. Za 60 tisoč evrov so jo odkupili trije bratje Fratar iz Dravograda. Za katrco zdaj zbirajo prostovoljne prispevke, saj želijo poskrbeti za še več denarja za otroke, obolele za rakom. O dobrodelni akciji in o tem, kako se pelje tako stara katrca se je s tremi brati pogovarjala naša dopisnica Metka Pirc.
Ob mednarodnem dnevu osveščanja o okužbi s HPV, ki povzroča raka materničnega vratu, stroka opozarja na možnosti preventivnega vedenja, na učinkovito cepljenje proti HPV, odzivanje v presejalne program ZORA ter redno udeležbo pri ginekologu. Vse to v kombinaciji lahko privede do tega, da bi bil rak materničnega vratu prvi med raki, ki bi ga lahko odpravili. O načinu okužbe, posledicah in preventivi se je Helena Lovinčič pogovarjala z Urško Ivanuš iz Onkološkega inštituta.
Po napovedih strokovnjakov nas bo leta 2050 že 10 milijard. Bo zemlja zmogla zadovoljiti naše potrebe in se pri tem še obnavljati? Znanstveniki pravijo, da seveda ne. Spremembe na številnih področjih so nujne. Kaj pa, če bi vsi živeli v enem samem mestu, velikem kot ameriška zvezna država Teksas, ostale dele planeta pa bi prepustili globalni divjini? To radikalno idejo ponuja Liam Young. Z njim se je pogovarjala Urška Henigman.
Pretekli teden je na povabilo Britanskega veleposlaništva v Sloveniji v Ljubljano prišel britanski alpinist in pisec, Tom Livingstone, ki ga je slovenska javnost spoznala leta 2018 po uspešno preplezanem Latoku 1 v Pakistanu, skupaj s Slovencema Alešem Česnom in Luko Stražarjem. Za ta podvig, ki se je štiri desetletja zdel nedosegljiv, je trojica prejela nagrado Zlati cepin. Ob obisku Slovenije, ki ga izkoristil tudi za plezanje, je Toma Livingstona v radijski studio povabila Mojca Delač. Foto: Barbara Navala
V Barceloni se danes končuje eden največjih sejmov mobilnih telefonov in telekomunikacij. V ospredju sejma, ki je vrata odprl v ponedeljek, so poleg najnovejših pametnih mobilnih telefonov, ki se lahko napolnijo že v manj kot desetih minutah, v ospredju tudi umetna inteligenca, mreženje v oblakih in vzpostavitev telekomunikacijskega omrežja 6G. Sogovornik: Matjaž Ropret.
Po podatkih Sekcije za osebna motorna vozila smo lani v Sloveniji prvič presegli 2000 na novo registriranih 100-odstotno električnih vozil v enem letu. Po vsem svetu pa so lani prodali 7,8 milijona električnih vozil, kar predstavlja 10 odstotkov vseh prodanih avtomobilov. Do leta 2030 naj bi se ta delež zvišal na 30 odstotkov. Največji avtomobilski trg v Evropi je nemški, vendar je na njihovih cestah opaziti vse več kitajskih električnih avtomobilov. Kakšna pa je prodaja nemških avtomobilov na Kitajskem? O tem z dopisnico Karmen Švegl.
V sodobni družbi smo navajeni, da imamo ves čas na voljo vse. Zato so bili posnetki praznih polic, na katerih bi morala biti sveža zelenjava, v Veliki Britaniji precej šokantni. Največji britanski trgovec Tesco, Asda, Aldi in drugi so nakupe paradižnika, paprike, kumar in še nekaterih drugih vrst zelenjave omejili na največ tri kose. Trgovci so pomanjkanje zelenjave pripisali neugodnemu vremenu v glavnih državah proizvajalkah, v Španiji in Maroku. Velika Britanija se spopada tudi s pomanjkanjem delovne sile, v ozadju vseh težav pa je brexit, ocenjujejo ekonomski analitiki. Manjši pridelki zelenjave v velikih proizvajalkah in pričakovano 14-dnevno pomanjkanje v trgovinah je za Britance problematično, saj so pri sveži zelenjavi v tem letnem času zelo odvisni od uvoza. V Evropi je hrane na splošno dovolj, na prehranskih trgih pa se dogajajo cenovni pritiski zaradi velikih količin govedine in perutnine iz Poljske. V Sloveniji stopnja samooskrbe z zelenjavo ne dosega niti 40 odstotkov, pri sveži zelenjavi smo močno odvisni od uvoza. Kar 90 odstotkov solatnic uvozimo iz Italije in Avstrije. Se lahko pomanjkanje zelenjave zgodi tudi v naših trgovinah? Več o razlogih za pomanjkanje sveže zelenjave v Veliki Britaniji in o dogajanju na evropskih trgih pa v pogovoru Jernejke Drolec z Alešem Kuharjem, izrednim profesorjem Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Srbski predsednik Aleksander Vučić in kosovski premier Albin Kurti sta na ponedeljkovih pogajanjih v Bruslju podprla francosko-nemški predlog o normalizaciji odnosov, nista pa ga tudi podpisala. Po oceni visokih diplomatskih predstavnikov Evropske unije je bilo to vendarle doslej najpomembnejše srečanje med obema voditeljema. Dogovor je podprlo tudi vseh 27 članic Unije. V njem trenutno najbolj v oči bije tisto, kar v njem manjka, namreč načrt njegove uveljavitve. Prav tako se interpretacija njegovih členov pri obeh vpletenih straneh nekoliko razlikuje.
Končuje se enoletni projekt Erasmus + »Složno po veščine«, ki ga je pripravila Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije skupaj s hrvaško Zvezo slepih. Namen projekta je bil pridobivanje in krepitev komunikacijskih, socialnih in digitalnih veščin, ki jih potrebujejo ljudje z okvaro vida pri iskanju zaposlitve. Več o projektu pa v pogovoru Petre Medved z glavnim tajnikom Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Štefanom Kušarjem in udeležencem projekta Timotejem Skledarjem.
V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem so konec lanskega leta ugotovili nepravilnosti pri poslovanju z denarjem uporabnikov. Zdaj že nekdanja zaposlena naj bi uporabnike oškodovala za več tisoč evrov, čeprav o znesku direktorica zavoda ne želi govoriti. Kako ravnajo s sredstvi uporabnikov po drugih zavodih po državi in kdo vodi finančni nadzor nad njihovimi skrbniki? Svojo osebno zgodbo nam je zaupal uporabnik, ki biva v enem izmed posebnih socialnovarstvenih zavodov in je bil žrtev finančne zlorabe s strani svoje skrbnice.
26. februarja leta 1992 je bilo 25.671 posameznic in posameznikov izbrisanih iz Registra stalnih prebivalcev Slovenije. S tem so jim bile odvzete številne osnovne človekove pravice. Njihova življenja je izbris za vedno zaznamoval. Med njimi sta bila tudi Slavica Đuričić in Irfan Beširović. Direktorica Amnesty International Nataša Posel ob obletnici izbrisa, ki je črn madež slovenske zgodovine, pravi, da krivic nikoli ne bo mogoče popraviti, da pa bi država morala na tem področju še veliko storiti.
Vojna v Ukrajini ima tudi hude okoljske posledice. Poleg nevarnosti jedrske katastrofe, o kateri se največ govori, gre za veliko onesnaženost zraka, zemlje in vode. Ukrajinska okoljska organizacija Ecoaction opozarja, da je treba pri razpravah o povojni obnovi države načrtovati tudi odpravo okoljske škode.O tem smo se pogovarjali z ukrajinsko okoljsko aktivistko iz organizacije Ecoaction Ženjo Zasiadko, ki od začetka vojne v njeni državi živi v Ljubljani.
Ruski napad na Ukrajino je zahteval grozovit davek. Sprožil je največjo begunsko krizo po drugi svetovni vojni v Evropi - osem milijonov beguncev in več kot pet milijonov notranje razseljenih. V Sloveniji je trenutno prijavljenih skoraj 7962 beguncev iz Ukrajine.
Samo en prostor imamo in tega si delimo vsi. Projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi je vseslovenski projekt, katerega namen je izboljšati kakovost življenja na področju mobilnosti in dostopnosti osebam z različnimi oviranostmi. V okviru projekta, po standardiziranem sistemu, ki ga je razvil Geodetski inštitut, te osebe pridobivajo podatke o ovirah v javnem prostoru, ki so podlaga za odpravo fizičnih ovir v mestih, izdelavo spletnih in fizičnih kart ter aplikacije za navigacijo. Več pa v prispevku Petre Medved.
V ponedeljek je Evropska unija uvedla nove sankcije proti Iranu zaradi nasilnega zatiranja protestov, ki so septembra lani izbruhnili po smrti Mahse Amini, ki jo je t. i. moralna policija aretirala zaradi nepravilnega nošenja naglavne rute, v zaporu pa je zaradi posledic brutalnega nasilja izgubila življenje. Evropska unija je sankcije uvedla proti 196 posameznikom in 33 pravnim osebam, med drugim proti moralni policiji, načelnikom revolucionarne garde in državnim medijem. Novinarka Tita Mayer se je o tem, kakšne so trenutno razmere v Iranu, pogovarjala s posebno poročevalko Amnesty International iz Irana Raho Bahreini.
V času Svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Planici je v središču zanimanja tudi razstava Naša edinstvena Planica, ki so jo v kranjski mesti hiši skupaj pripravili Gorenjski muzej in navdušena zbiralca Albin Novšak in Slavko Hočevar. Njuno bogato zbirateljsko delo osvetljuje zgodovino in pomen smučarskih skokov ter poletov iz drugega zornega kota. V najbolj obsežni zbirki značk je 850 primerkov.
Medtem ko je že začel teči prvi prijavni rok za vpis na fakultete, so se v stiski znašli posamezni dijaki, ki so ugotovili, da se s poklicno maturo in opravljenim petim predmetom ne morejo vpisati na določene študijske programe, za katere to ob njihovem vpisu na srednjo šolo ni veljalo. Spremembe razpisnih pogojev bodo prizadele predvsem kandidate ljubljanskih fakultet, drugi dve večji univerzi v Sloveniji pa sta težavo rešili. Tematika vpisnih pogojev sicer ni nova, že dalj časa strokovnjaki opozarjajo, da je vpis na fakultete preveč odprt in se na posamezne študijske programe vpisujejo tudi dijaki brez ustreznega predznanja za določeno študijsko področje. Do zdaj se namreč 38. člen Zakona o visokem šolstvu, ki govori o pogojih vpisa, v praksi ni upošteval, z novim potrjevanjem akreditacij pa so se na podlagi smernic NAKVIS-a razpisni pogoji na nekatere študijske programe predvsem v Ljubljani zaostrili.
Vlada je na pobudo Ministrstva za kulturo leto 2023 razglasila za leto pesnika Karla Destovnika Kajuha. Nacionalna obeležitev Kajuhovega leta je poklon pesnikovi ustvarjalnosti in njegovi zgodovinski vlogi v kolektivni zavesti Slovencev. Umrl je 22. februarja leta 1944, star 21 let. Pod okriljem Knjižnice Velenje je nastala zbirka Kajuh 100, ki osvetljuje Kajuhovo delo in življenje, zadnja sedma knjiga pa je strip – Kajuh, pesnik partizan. Z avtorjema Zoranom Smiljaničem in Marijanom Pušavcem se je pogovarjala Darja Groznik.
Neveljaven email naslov
