Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predstavniki Darsa in Ministrstva za infrastrukturno so si dopoldne ogledali potek gradbenih in rušitvenih del na cestninski postaji Torovo, ki so se pričela prejšnji teden. Z uvedbo novega sistema elektronskega cestninjenja za tovorna vozila Dars Go namreč cestninske postaje niso več potrebne, poleg Torovega trenutno rušijo tudi cestninski postaji Log in Razdrto.
Dela trenutno potekajo še na cestninskih postajah Log in Razdrto, vsa območja pa naj bi bila preurejena do konca leta 2019
Predstavniki Darsa in Ministrstva za infrastrukturno so si dopoldne ogledali potek gradbenih in rušitvenih del na cestninski postaji Torovo, ki so se pričela prejšnji teden. Z uvedbo novega sistema elektronskega cestninjenja za tovorna vozila Dars Go namreč cestninske postaje niso več potrebne, poleg Torovega trenutno rušijo tudi cestninski postaji Log in Razdrto.
Dela so se na Torovem začela 9. maja, prej so potekala pripravljalna dela za vzpostavitev gradbišča. Cestninska postaja je bila sicer v uporabi vse od leta 1985. Pogodbeni rok za dokončanje del se izteče v 2. polovici julija, do takrat bodo lahko uporabniki peljali po dveh zoženih vozna pasova v vsako smer. Zastoji zato ne bi smeli biti večji kot so bili doslej na območju večjih cestninskih postaj, se jim pa v celoti pri najbolj gostem prometu – torej poleti – ne bo mogoče izogniti, pravijo na Darsu. Več o tem, katera dela trenutno potekajo na Torovem, pa Matic Poznič, vodja oddelka za obnove na Darsu.
Odstranjena je nadstrešnica na obeh delih postaje, po sredini trenutno teče promet, tako da z rušitvijo na tem območju še ne moremo nadaljevati. Potekajo groba rušitvena dela cestninskih otokov – območij, kjer so bile prej postavljene cestninske hišice, vzporedno pa pred in za cestninsko postajo teče še priprava za zaviralne in pospeševalne pasove, ki bodo namenjeni kontrolni točki. Izvajalec se že pripravlja, da bo takoj, ko bo rušitvenih del konec, pričel z izgradnjo nove voziščne konstrukcije, kamor se bo prestavil promet.
Na Torovem je investicijska vrednost del dobre 3 milijone evrov, v pogodbo pa je vključena tudi obnova avtocestnega odseka med cestninsko postajo Torovo in priključkom Vodice, tam bodo preplastili oziroma nadgradili kilometer in pol vozišča, ta rekonstrukcija bo stala dodatnih 600.000€. Sicer pa bo odstranitev oziroma preureditev vseh 34ih cestninskih postaj znašala približno 45 milijonov evrov, ob tem pa na Darsu poudarjajo, da vsa javna naročila še niso končana, zadnja bodo predvidoma objavljena jeseni. Predsednik uprave Darsa Tomaž Vidic dodaja, da so na Darsu takoj po 1. aprilu, ko so uvedli novi sistem elektronskega cestninjenja za tovorna vozila, podpisali gradbeno pogodbo za preureditev cestninskih postaj. Oba projekta sta med seboj tesno povezana in se tudi financirata iz istega vira.
Oba projekta se financirata iz kredita Evropske investicijske banke v višini 51 milijonov evrov. Pri kreditu je porok Evropska unija oz. evropski sklad za strateške naložbe, t.i. “Junckerjev sklad”. Gre za prvi infrastrukturni projekt v Sloveniji, ki se financira s kreditom, katerega porok je evropski sklad za strateške naložbe. Obenem je to tudi prvi Darsov kredit, ki nima poroštva države, ampak poroštvo EU.
Dela sicer trenutno potekajo še na cestninskih postajah Log in Razdrto, takoj po koncu del na Razdrtem bo na vrsti cestninska postaja Postojna, kjer bo urejen tudi obvoz. Z začetkom počitnic pa se dela nadaljujejo tudi na stranskih cestninskih postajah Unec, Logatec in Vrhnika. Na Darsu napovedujejo, da se bodo v 2. polovici leta lotili še preureditve cestninskih postaj na Štajerskem in Dolenjskem, jeseni pa so predvideni tudi razpisi za cestninske postaje, ki bodo preurejene prihodnje leto. Če bo vse potekalo skladno s terminskim planom in ne bo pritožb, bodo vsa območja preurejena do konca leta 2019.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Predstavniki Darsa in Ministrstva za infrastrukturno so si dopoldne ogledali potek gradbenih in rušitvenih del na cestninski postaji Torovo, ki so se pričela prejšnji teden. Z uvedbo novega sistema elektronskega cestninjenja za tovorna vozila Dars Go namreč cestninske postaje niso več potrebne, poleg Torovega trenutno rušijo tudi cestninski postaji Log in Razdrto.
Dela trenutno potekajo še na cestninskih postajah Log in Razdrto, vsa območja pa naj bi bila preurejena do konca leta 2019
Predstavniki Darsa in Ministrstva za infrastrukturno so si dopoldne ogledali potek gradbenih in rušitvenih del na cestninski postaji Torovo, ki so se pričela prejšnji teden. Z uvedbo novega sistema elektronskega cestninjenja za tovorna vozila Dars Go namreč cestninske postaje niso več potrebne, poleg Torovega trenutno rušijo tudi cestninski postaji Log in Razdrto.
Dela so se na Torovem začela 9. maja, prej so potekala pripravljalna dela za vzpostavitev gradbišča. Cestninska postaja je bila sicer v uporabi vse od leta 1985. Pogodbeni rok za dokončanje del se izteče v 2. polovici julija, do takrat bodo lahko uporabniki peljali po dveh zoženih vozna pasova v vsako smer. Zastoji zato ne bi smeli biti večji kot so bili doslej na območju večjih cestninskih postaj, se jim pa v celoti pri najbolj gostem prometu – torej poleti – ne bo mogoče izogniti, pravijo na Darsu. Več o tem, katera dela trenutno potekajo na Torovem, pa Matic Poznič, vodja oddelka za obnove na Darsu.
Odstranjena je nadstrešnica na obeh delih postaje, po sredini trenutno teče promet, tako da z rušitvijo na tem območju še ne moremo nadaljevati. Potekajo groba rušitvena dela cestninskih otokov – območij, kjer so bile prej postavljene cestninske hišice, vzporedno pa pred in za cestninsko postajo teče še priprava za zaviralne in pospeševalne pasove, ki bodo namenjeni kontrolni točki. Izvajalec se že pripravlja, da bo takoj, ko bo rušitvenih del konec, pričel z izgradnjo nove voziščne konstrukcije, kamor se bo prestavil promet.
Na Torovem je investicijska vrednost del dobre 3 milijone evrov, v pogodbo pa je vključena tudi obnova avtocestnega odseka med cestninsko postajo Torovo in priključkom Vodice, tam bodo preplastili oziroma nadgradili kilometer in pol vozišča, ta rekonstrukcija bo stala dodatnih 600.000€. Sicer pa bo odstranitev oziroma preureditev vseh 34ih cestninskih postaj znašala približno 45 milijonov evrov, ob tem pa na Darsu poudarjajo, da vsa javna naročila še niso končana, zadnja bodo predvidoma objavljena jeseni. Predsednik uprave Darsa Tomaž Vidic dodaja, da so na Darsu takoj po 1. aprilu, ko so uvedli novi sistem elektronskega cestninjenja za tovorna vozila, podpisali gradbeno pogodbo za preureditev cestninskih postaj. Oba projekta sta med seboj tesno povezana in se tudi financirata iz istega vira.
Oba projekta se financirata iz kredita Evropske investicijske banke v višini 51 milijonov evrov. Pri kreditu je porok Evropska unija oz. evropski sklad za strateške naložbe, t.i. “Junckerjev sklad”. Gre za prvi infrastrukturni projekt v Sloveniji, ki se financira s kreditom, katerega porok je evropski sklad za strateške naložbe. Obenem je to tudi prvi Darsov kredit, ki nima poroštva države, ampak poroštvo EU.
Dela sicer trenutno potekajo še na cestninskih postajah Log in Razdrto, takoj po koncu del na Razdrtem bo na vrsti cestninska postaja Postojna, kjer bo urejen tudi obvoz. Z začetkom počitnic pa se dela nadaljujejo tudi na stranskih cestninskih postajah Unec, Logatec in Vrhnika. Na Darsu napovedujejo, da se bodo v 2. polovici leta lotili še preureditve cestninskih postaj na Štajerskem in Dolenjskem, jeseni pa so predvideni tudi razpisi za cestninske postaje, ki bodo preurejene prihodnje leto. Če bo vse potekalo skladno s terminskim planom in ne bo pritožb, bodo vsa območja preurejena do konca leta 2019.
Pri nas geotermalna energija zagotavlja samo 0,6 odstotka celotne primarne energije, čeprav imamo 31 mest, kjer uporabljajo vročo vodo. Gre bolj ali manj za individualno ogrevanje prostorov, zlasti v zdraviliščih in toplicah, zelo pa nam primanjkuje industrijska raba, kot so rastlinjaki in sistemi daljinskega ogrevanja. Temu med drugimi botrujejo tudi zakonske omejitve in pa dejstvo, da je geotermalna energija v pristojnosti več različnih ministrstev. Da bi se razmere in pogoji za izkoriščanje vroče vode izboljšali, si zlasti v Pomurju, kjer je geotermalni potencial največji, prizadevajo že leta, lani pa so pri Pomurski gospodarski zbornici ustanovili še Odbor za geotermijo, ki ga vodi direktor podjetja Ocean Orchids iz Dobrovnika Roman Ferenčak.
Dan slovenskega vojaškega letalstva je Slovenska vojska zaznamovala s slovesnim postrojem pripadnikov in pripadnic 15. polka vojaškega letalstva,v spomin na prvi polet pripadnika ljubljanske letalske stotnije, ko sta pilota Vilko Peternelj in Franc Zupančič na današnji dan, 12. januarja 1919, poletela na izvidniški polet na Koroško. V Cerkljah ob Krki so danes na ogled postavili letala in helikopterje ter novo letališko opremo, novinarjem pa predstavili tudi obsežen projekt posodobitve letališča, ki ga sofinancira Zveza Nato. Vtise je strnila dopisnica Suzana Vahtarić, Rok Valenčič pa se je z Robertom Škrjancem pogovarjal o stanju slovenskega vojaškega letalstva.
Splošno pregrevanje ozračja v zdravstvu, rojeva tudi osebne spopade in obtoževanja. Takšnega smo spremljali med ministrom za zdravje in ljubljanskim županom, ki sta ga nato zgladila. Drugega pa je sprožil minister prejšnji teden, ko je najglasnejšemu v civilnem gibanju Glas ljudstva, Dušanu Kebru, očital 20 tisoč evrov zaslužka za izdelek, ki da ga ni bilo, nato so včeraj še Mladi zdravniki na dan prinesli Kebrove zaslužke iz časa, ko je prirejal zasebne izobraževalne tečaje in mu očitali dvoživkarstvo, proti čemur zdaj glasno sam protestira. Dušana Kebra smo povabili da obtožbe komentira.
Inženirka leta je sinoči postala Rosana Kolar, diplomirana inženirka strojništva iz Vrhnike, zaposlena kot letalska mehaničarka pri podjetju Adria tehnika. Odločitev, da bo letalska mehaničarka, je sprejela že pri 11 letih in njena izobraževalna pot je ves čas tekla naravnost k temu poklicu. Z Rosano Kolar se je pogovarjala Cirila Štuber.
Naklade osrednjih dnevnih časopisov so v zadnjih petnajstih letih strmo padle, saj so se bralne navade ljudi spremenile. Energetska kriza in draginja pa sta krizo tiskanih medijev zdaj še poglobili. Na udaru so novinarji, na časopisu Večer so že napovedali odpuščanja. Medijska stroka opozarja, da z umiranjem časopisov, umira tudi kakovostno in poglobljeno novinarstvo, ki je ključno za obstoj demokratične družbe.
Okoljski aktivisti branijo vasico Lützerath v Porenju, ki je že izpraznjena (prebivalcev ni več), zdaj pa jo nameravajo porušiti zaradi širjenja premogovnika. V Porenje smo poklicali našo dopisnico Polono Fijavž, ki je v ponedeljek v svojem javljanju na Prvem povedala, da namerava v vasico Lützerath v Porenju, da pa zaradi napetih razmer ne ve, ali bo dostop sploh mogoč. Izvedeli smo tudi ali je res, da okoljski aktivizem v Nemčiji postaja vse bolj nasilen in da so akcije aktivistov vedno bolj grobe.
Slovenijo je obiskala posebna poročevalka Amnesty International, dolgoletna raziskovalka zlorab človekovih pravic v Iranu, Raha Bahreini. Na svojem predavanju, ki ga je imela na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je predstavila aktualne razmere v Iranu. Več v prispevku novinarka Tita Mayer.
Razmere v zdravstvu so močno zaostrene. Vsak dan osebnega zdravnika izgubi 60 ljudi, dostop do zdravnika pa je za tiste, ki ga še imajo, otežen. Jutri stavkajo pacienti, v sredo sledi stavka zdravnikov. V luči teh razmer je Zveza organizacij pacientov predstavila ukrepe in priporočila za dostopnejši in enakopravnejši zdravstveni sistem. Med drugim predlagajo prostovoljce v zdravstvenih domovih, ki bi razbremenili zdravnike in telefonsko številko 111 za vse potrebe pacientov.
Iz sveta se še naprej vrstijo obsodbe nasilja v Braziliji, kjer so privrženci nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara sinoči vdrli v glavne državne ustanove in jih razdejali. Brazilska policija po nekaj urah spet vzpostavila nadzor in aretirale več sto izgrednikov, predsednik Lula da Silva pa je napovedal kaznovanje odgovornih.
V središču pozornosti so znova razmere v javnem sektorju. Da so v slabem položaju, opozarjajo tudi mladi raziskovalci in asistenti - slabe plače, slab položaj, posledično opuščanje kariere, naštevajo svoje težave. Vse to pa je seveda slabo tudi za slovensko znanost, opozarjajo v Aktivu mladih raziskovalcev in asistentov v sindikatu SVIZ ter zahtevajo rešitve. O tem se bodo danes pogovarjali tudi na resornem ministrstvu, je za Prvi program razložil predstavnik aktiva, dr. Marko Gavriloski.
Ste vedeli, da so konje iz Kobilarne Lipica, ki sicer deluje od leta 1580, že večkrat preselili? Nazadnje med 2. svetovno vojno v Sudete, z »Operacijo kavboj« pa so jih takoj po vojni reševali pred negotovo usodo in jih preselili najprej na Bavarsko in kasneje v Avstrijo. Od tam se jih je v Lipico vrnilo le 11. Ali pa vas nemara zanima, kako so to plemenito pasmo sploh vzgojili. Če nam je uspelo pritegniti vašo pozornost, vas vabimo k poslušanju prispevka ki je nastal ob predstavitvi dokumentarnega filma »Neverjetna zgodba lepotcev iz Lipice«.
V preteklosti smo veliko govorili o begu možganov. Čeprav situacija danes bolj spominja na kroženje, pa se vseeno mladi znanstveniki in raziskovalci, ki so se uveljavili v tujini, le redko vrnejo v Slovenijo. Ob tem, če že ostanejo pri nas, gredo raje k velikim podjetjem kot pa v javne znanstvene ustanove. O tem, kaj to pomeni za razvoj znanosti v Sloveniji, zakaj je zanimanje mladih znanstvenikov za delo v Sloveniji majhno in kako bi lahko nespodbudne trende obrnili, z vodjo odseka za biotehnologijo na Inštitutu Jožef Stefan Borisom Rogljem.
Mestno gledališče ljubljansko bo stopilo v novo leto v znamenju gledališke klasike, prilagojene za današnji čas. Monoprojekt bo premierno utelesil igralec Sebastian Cavazza, ki si je zamislil, prevedel in interpretiral dramsko besedilo Shakespeare angleškega avtorja Stevena Berkoffa. V besedilu Shakespeare Berkoff v središče postavi le zlobne dramske osebe v Shakespearjevih besedilih. Britanski filmski režiser, dramatik in igralec je med drugim tudi eden izmed predstavnikov gledališča "v fris". Monoprojekt ima tri vsebinske ravni, zadnji dve, torej avtorjev odnos do besedila in osebni odnos do negativnih dramskih likov, so med procesom dela morali spremeniti, saj Sebastijan Cavazza v predstavi izraža svoja stališča in se odmika od izvirnega besedila. Tudi humor je spremenjen in prilagojen slovenskemu občinstvu. V uprizoritvi so se odločili za kombinacijo verificiranega besedila ter pogovornega jezika, scenski elementi pa so stilizirani. Shakespeare Stevna Berkoffa je prva uprizoritev v Sloveniji, Shakespearovi zlobneži pa zaradi svoje kompleksnosti soustvarjajo prav poseben gledališki žanr. Foto: Peter Giodani / MGL
Prihodnost slovenskih smučišč glede na borne snežne razmere ni prav svetla. Klimatologi že dlje časa poudarjajo, da bomo morali naša življenja nujno prilagoditi podnebnim spremembam. Lučka Kajfež Bogataj pravi, da presenečenja žičničarjev zaradi zelenih zim ne bi smelo biti, saj na to klimatologi in druge organizacije, tudi OECD, opozarjajo že skoraj 20 let. O tem, kako se bodo morala na zelene zime prilagoditi smučišča, pa odgovarja predsednica Združenja žičničarjev Manuela Božič Badalič.
Na Gorenjskem je brez družinskega zdravnika okoli 9 tisoč občanov, nove paciente vpisujejo še v Škofji Loki in Bohinju. Ambulante za neopredeljene paciente so predvidene v štirih občinah, na Jesenicah v Tržiču, Radovljici in Kranju. Zanimanje zdravnikov in medicinskih sester za dodatno delo je majhno, zdravniki so preobremenjeni, treba bo najti dodatne prostore. V kranjskem zdravstvenem domu imajo od 500 do tisoč neopredeljenih pacientov. Družinskih zdravnikov imajo dovolj. Namesto dveh ambulant bodo za neopredeljene paciente lahko zagotovili zgolj pol programa. Z vodjo družinskih zdravnikov Luko Kristancem se je pogovarjala Aljana Jocif.
V iniciativi Glas ljudstva so danes dopoldne pred ministrstvom za zdravje predstavili zahteve stavke pacientov, ki bo potekala prihodnji torek, te pa so v predaji naslovili na ministra Danijela Bešiča Loredana. Kritični so do vlade in ministrstva, da ne ukrepata dovolj hitro pri reševanju javnega zdravstva. Minister pa je popoldne zatrdil, da bodo zahteve na ministrstvu proučili in se tako do njih kot do obeh stavk, ki bosta potekali v prihodnjem tednu, opredelili v petek.
Vzgojiteljice in vzgojitelji predšolskih otrok, zaposleni na delovnem mestu pomočnik vzgojitelja, že dlje časa opozarjajo na podcenjujoč odnos oblasti do zahtevnega in odgovornega dela, ki ga opravljajo. Povprečna plača pomočnic ne dosega niti 80 % povprečne plače preostalih zaposlenih z enako izobrazbo v javnem sektorju, poudarjajo v Sindikatu vzgoje in izobraževanja, ki prihodnjo soboto pripravlja protestni shod v Ljubljani.
V Sloveniji je brez osebnega zdravnika že okoli 132 tisoč ljudi, kar je največ doslej. Bolniki se posledično vse pogosteje po pomoč zatekajo na urgence, kjer so prav tako vse bolj kaotične razmere. Da bi vsaj nekoliko omilili situacijo, pristojni z januarjem ustanavljajo ambulante za neopredeljene, ki naj bi v prihodnjih dveh letih zagotavljale začasno zdravniško pomoč vsem tistim, ki so ostali brez izbranega zdravnika. Kdaj bodo odprla vrata in kakšen bo njihov sistem delovanja?
Pojasnjuje doc. dr. Aleš Šoster z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete.
V času slovenskega osamosvajanja je bilo v ospredju tudi vprašanje prehranske varnosti, pravzaprav je ob vsaki politični in kasneje tudi vojaški zaostritvi to vprašanje stopilo v ospredje. Manj znano je, da so v najrazličnejših struktura to vprašanje obravnavali zelo resno in poskrbeli, da bi oskrba delovala tudi v drugačnih različicah tedanjega dogajanja.
Neveljaven email naslov
