Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Varno na kolesu

24.05.2018


Letos je v projektu sodelovalo več kot 100 osnovnih šol in več kot 3700 otrok z vse Slovenije

S sklepno prireditvijo v ljubljanskem BTC-ju se je končal letošnji vseslovenski program Varno na kolesu, ki osnovnošolce seznanja s prometnimi pravili in krepi varnost naših najmlajših kolesarjev. Letos je v projektu sodelovalo več kot 100 osnovnih šol in več kot 3700 otrok z vse Slovenije, najboljše tri šole pa so prejele tudi denarne nagrade.

Kolo je zagotovo eno od najbolj priljubljenih prevoznih sredstev otrok, saj jim hkrati pomeni igralo in prevozno sredstvo, je pa tudi prvo prevozno sredstvo, ki ga otrok lahko vozi sam. Tudi kolesarski izpit je prvi izpit, ki ga lahko opravi otrok, je prvi pravi dokument, ki otroku daje določeno samostojnost, pravico, da gre sam na cesto ter hkrati odgovornost za varno sodelovanje v prometu. Vzgoja se torej začne pri otrocih in če na tem področju kot starši oziroma skrbniki ne zamudimo, smo naredili veliko dobrega za varnost v cestnem prometu, pravi Matjaž Leskovar s sektorja prometne policije.

Opažamo, da se otroci praviloma držijo pravil – občasno prihaja do kakšne vožnje vštric in brez čelade, načeloma pa se otroci držijo. Problem pa so odrasli, starši, skrbniki, ki otroke pogosto silijo v prekrške – to je nevarno, saj se potem izniči ves trud in znanje, ki ga otroci prek teh projektov dobijo, naučimo pa jih nekaj, kar ni prav, kar je prekršek in ogroža njihovo varnost na cesti. Morda velja kakšna vzgoja oziroma projekt tudi za starše. Treba jih je seznaniti, da spoštovanje prometnih pravil ni kar nekaj, ampak da so pravila nujno potrebna za normalno funkcioniranje v prometu. Otroci pa se morajo naučiti tudi strpnosti – moramo biti strpni drug do drugega v prometu, saj bomo na tak način vsi zmagali.

Projekt Varno na kolesu je namenjen učenkam in učencem, ki se pripravljajo na kolesarski izpit (torej 4. ali 5. razred), z aktivnostmi pa spodbuja tudi vse druge osnovnošolce k varni udeležbi kolesarjev v prometu. Sodelujejo lahko vse osnovne šole, pogoj je le izpolnjena prijavnica za sodelovanje. Pred šestimi leti se je prijavilo 20 osnovnih šol, letos pa kar 104, projekt torej raste, šole prepoznavajo njegovo dodano vrednost tistemu rednemu programu za kolesarski izpit. Projekt je sicer zajemal tudi 6 regijskih srečanj, na katerih so razglasili 12 šol finalistk, ki so se potegovale za naziv “vseslovenskega zmagovalca programa Varno na kolesu” za letošnje šolsko leto, najboljše tri šole pa so prejele tudi denarne nagrade. Več o tem, kaj natanko so morali učenci in njihovi mentorji postoriti in kako so potem izbrali najboljše šole, pa Tanja Medved, vodja programa Varno na kolesu.

Letos sta bili dve osnovni nalogi, v katerih so učenci najprej opazovali promet in opozarjali na morebitne nevarne točke oziroma nepravilnosti in tudi opozorili svete za preventivo na lokalni ravni. V drugem sklopu pa je bil fokus na prometnih pravilih, izdelovali so različne didaktične pripomočke, ki jim pomagajo pri osvajanju prometnega znanja. Šola izdelek pošlje na sedež naše družbe, strokovna komisija ga pregleda in na osnovi tega smo dobili regijske finaliste in zdaj tudi vseslovenske zmagovalce tega programa.

Seveda je glavni cilj projekta ta, da se mu pridruži čim več šol oziroma učencev, ki s tem osvajajo prometna znanja, tako da poudarek prav gotovo ni v ospredju tekmovalnost, sicer pa so prva tri mesta osvojile šole z različnih koncev Slovenije – tretja je bila OŠ Prestranek, občina Postojna, drugi so bili učence OŠ Bršljin iz Novega mesta, letošnji zmagovalci pa so učenci OŠ Sveti Tomaž iz istoimenske občine. Njihova mentorica Zvonka Lalič je dejala, da sodelujejo že tretje leto, doslej so bili dvakrat četrti, letos pa jim je uspelo zmagati. Sodelovalo je vseh 16 učencev petega razreda, z denarjem, ki so ga prejeli, pa bodo sofinancirali šolo v naravi.

V prvem sklopu smo morali poiskati kritične točke na poti s kolesom do šole. Potem je šel učitelj z njimi na teren, učenci so povedali, kje so težave, učitelj je kritične točke posnel in potem smo to prikazali v projektu, komisija pa si je kritične točke ogledala. Z nami vseskozi sodeluje tudi predstavnik z občine, vsako leto pride v razred in pove marsikaj zanimivega, česar učenci še ne vedo in jih opozori na kritične točke. Z občino res sodelujemo vzorno.

Podelitvi nagrad so sledile še kolesarske aktivnosti, kjer so mladi kolesarji utrdili svoje prometno znanje in spretnosti na kolesu


Aktualna tema

4430 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Varno na kolesu

24.05.2018


Letos je v projektu sodelovalo več kot 100 osnovnih šol in več kot 3700 otrok z vse Slovenije

S sklepno prireditvijo v ljubljanskem BTC-ju se je končal letošnji vseslovenski program Varno na kolesu, ki osnovnošolce seznanja s prometnimi pravili in krepi varnost naših najmlajših kolesarjev. Letos je v projektu sodelovalo več kot 100 osnovnih šol in več kot 3700 otrok z vse Slovenije, najboljše tri šole pa so prejele tudi denarne nagrade.

Kolo je zagotovo eno od najbolj priljubljenih prevoznih sredstev otrok, saj jim hkrati pomeni igralo in prevozno sredstvo, je pa tudi prvo prevozno sredstvo, ki ga otrok lahko vozi sam. Tudi kolesarski izpit je prvi izpit, ki ga lahko opravi otrok, je prvi pravi dokument, ki otroku daje določeno samostojnost, pravico, da gre sam na cesto ter hkrati odgovornost za varno sodelovanje v prometu. Vzgoja se torej začne pri otrocih in če na tem področju kot starši oziroma skrbniki ne zamudimo, smo naredili veliko dobrega za varnost v cestnem prometu, pravi Matjaž Leskovar s sektorja prometne policije.

Opažamo, da se otroci praviloma držijo pravil – občasno prihaja do kakšne vožnje vštric in brez čelade, načeloma pa se otroci držijo. Problem pa so odrasli, starši, skrbniki, ki otroke pogosto silijo v prekrške – to je nevarno, saj se potem izniči ves trud in znanje, ki ga otroci prek teh projektov dobijo, naučimo pa jih nekaj, kar ni prav, kar je prekršek in ogroža njihovo varnost na cesti. Morda velja kakšna vzgoja oziroma projekt tudi za starše. Treba jih je seznaniti, da spoštovanje prometnih pravil ni kar nekaj, ampak da so pravila nujno potrebna za normalno funkcioniranje v prometu. Otroci pa se morajo naučiti tudi strpnosti – moramo biti strpni drug do drugega v prometu, saj bomo na tak način vsi zmagali.

Projekt Varno na kolesu je namenjen učenkam in učencem, ki se pripravljajo na kolesarski izpit (torej 4. ali 5. razred), z aktivnostmi pa spodbuja tudi vse druge osnovnošolce k varni udeležbi kolesarjev v prometu. Sodelujejo lahko vse osnovne šole, pogoj je le izpolnjena prijavnica za sodelovanje. Pred šestimi leti se je prijavilo 20 osnovnih šol, letos pa kar 104, projekt torej raste, šole prepoznavajo njegovo dodano vrednost tistemu rednemu programu za kolesarski izpit. Projekt je sicer zajemal tudi 6 regijskih srečanj, na katerih so razglasili 12 šol finalistk, ki so se potegovale za naziv “vseslovenskega zmagovalca programa Varno na kolesu” za letošnje šolsko leto, najboljše tri šole pa so prejele tudi denarne nagrade. Več o tem, kaj natanko so morali učenci in njihovi mentorji postoriti in kako so potem izbrali najboljše šole, pa Tanja Medved, vodja programa Varno na kolesu.

Letos sta bili dve osnovni nalogi, v katerih so učenci najprej opazovali promet in opozarjali na morebitne nevarne točke oziroma nepravilnosti in tudi opozorili svete za preventivo na lokalni ravni. V drugem sklopu pa je bil fokus na prometnih pravilih, izdelovali so različne didaktične pripomočke, ki jim pomagajo pri osvajanju prometnega znanja. Šola izdelek pošlje na sedež naše družbe, strokovna komisija ga pregleda in na osnovi tega smo dobili regijske finaliste in zdaj tudi vseslovenske zmagovalce tega programa.

Seveda je glavni cilj projekta ta, da se mu pridruži čim več šol oziroma učencev, ki s tem osvajajo prometna znanja, tako da poudarek prav gotovo ni v ospredju tekmovalnost, sicer pa so prva tri mesta osvojile šole z različnih koncev Slovenije – tretja je bila OŠ Prestranek, občina Postojna, drugi so bili učence OŠ Bršljin iz Novega mesta, letošnji zmagovalci pa so učenci OŠ Sveti Tomaž iz istoimenske občine. Njihova mentorica Zvonka Lalič je dejala, da sodelujejo že tretje leto, doslej so bili dvakrat četrti, letos pa jim je uspelo zmagati. Sodelovalo je vseh 16 učencev petega razreda, z denarjem, ki so ga prejeli, pa bodo sofinancirali šolo v naravi.

V prvem sklopu smo morali poiskati kritične točke na poti s kolesom do šole. Potem je šel učitelj z njimi na teren, učenci so povedali, kje so težave, učitelj je kritične točke posnel in potem smo to prikazali v projektu, komisija pa si je kritične točke ogledala. Z nami vseskozi sodeluje tudi predstavnik z občine, vsako leto pride v razred in pove marsikaj zanimivega, česar učenci še ne vedo in jih opozori na kritične točke. Z občino res sodelujemo vzorno.

Podelitvi nagrad so sledile še kolesarske aktivnosti, kjer so mladi kolesarji utrdili svoje prometno znanje in spretnosti na kolesu


15.01.2024

Stavka zdravnikov: "Sistem pogajanj je sistem ultimatov in betonskega zidu, ki ga ne premakneš."

Današnji dan je v znamenju stavke zdravnikov in zobozdravnikov, ki bo trajala do preklica oziroma do sklenitve sporazuma. Dopoldne so se stavkajoči zbrali na stavkovnih zborih in za pol ure prekinili delo. Sicer pa so predstavniki sindikata Fides in vlade opoldne sedli za pogajalsko mizo. Kot kaže, sprti strani nista našli skupnega jezika, saj se stavka in pogajanja jutri nadaljujejo. FOTO: Pixabay


15.01.2024

4. mladinske olimpijske igre

Med 19. januarjem in 2. februarjem bodo v Južni Koreji na sporedu IV. zimske mladinske olimpijske igre. Gre za največji športni dogodek za mlade vrhunske športnike, ki so organizirane po vzoru pravih olimpijskih iger. V Gangwon bo odpotovala 52-članska reprezentanca Slovenije, med katerimi je 29 športnikov in športnic, ki bodo nastopili 9 športnih disciplinah. Tik pred odhodom se je na Prvem oglasil del delegacije, ki so jo sestavljali smučarska skakalka Taja Bodlaj, tekmovalec v curllingu Maks Omerzel ter trener Štefan Sever.


15.01.2024

Avstralski staroselci: pogovor z Nives Zalokar

Nives Zalokar, umetnica, dolgoletna sodelavka Moderne galerije v Ljubljani, tudi učiteljica joge, diplomantka tradicionalnega jezika wiradjuri predvsem pa nežna, nevsiljiva in vedoželjna učenka življenja na različnih dejavnostih in krajih sveta, je dobrih 10 let preživela z avstralskimi staroselci, ki živijo tam že več kot 60.000 let. Kako so jo sprejeli medse, kakšen je njihov odnos do narave, starejših, otrok, umetnosti, materialnega sveta? Kaj se je spremenilo v 200 letih, odkar so tja prišli belci? In kaj pomeni njihova najpomembnejša beseda Yindyamarra?


12.01.2024

Nizozemci so nam ponujali lovce F-16, Izraelci Kfirje

Danes je praznik pripadnikov letalskih sil Slovenske vojske, ki svoj dan praznujejo v spomin na prvi bojni polet pilotov Vilka Peternelja in Franca Zupančiča 12. januarja leta 1919. Kot pripadnika ljubljanske letalske stotnije, ki je bila poleg mariborske vključena v enote generala Rudolfa Maistra, sta takrat poletela na izvidniški polet na Koroško in z mitraljezom obstreljevala avstrijske enote. Začetki slovenskega vojaškega letalstva sicer segajo v december leta 1918, ko sta bili ustanovljeni omenjeni letalski stotniji. Pri zgodovinskem opisu slovenskega letalstva pa skorajda ne moremo mimo prvega poleta Edvarda Rusjana z letalom Eda 1 leta 1909 in zato skupaj z bratom Josipom veljata za pionirja slovenskega letalstva. Ob Dnevu slovenskega vojaškega letalstva je bil gost v studiu Prvega programa avtor številnih člankov o vojaškem letalstvu Boris Knific. Z njim se je pogovarjal Rok Valenčič.


11.01.2024

Od solz do smeha z demenco - kmalu tudi v knjižni izdaji

Pri zavodu Znanost na cesti so pred dnevi zaključili natečaj z naslovom Od solz do smeha z demenco, v katerem so izbrali pet zgodb, ki jih bomo predvajali tudi na Prvem programu Radia Slovenija. O odzivu na natečaj in o zgodbah se je Cirila Štuber pogovarjala s prof. dr. Sašo Novak, vodjo projekta Znanost na cesti, ki je bila navdušena nad kakovostjo zgodb, ki so jih prejeli in meni, da je pomembno govoriti o demenci, da ne postane stigma in da se svojci laže soočajo s to boleznijo. Vsek pet izbranih zgodb bomo slišali ob petih zaporednih četrtkovih večerih ob 19-ih na Prvem s strokovnim komentarjem dr. Zdenke Čebašek Travnik. Nocoj ob 19-ih začnemo z zgodbo z naslovom V pavilijonu, avtorice Maše Šemrov.


10.01.2024

Glede na trenutna finančna izhodišča bi VDC-je zaprli v roku dveh mesecev

Varstveno-delovni centri so bili konec leta soočeni z nerealnimi proračunskimi izhodišči za leto 2024. Direktorica VDC Zasavje Špela Režun pravi, da bodo morali VDC-ji glede na podana izhodišča stroške storitev in materiala za svojo temeljno dejavnost znižati za okoli 80 odstotkov glede na pogodbo preteklega leta, kar bo ogrozilo njihov obstoj. Ministrstvo za solidarno prihodnost na drugi strani zatrjuje, da potekajo pogovori glede prerazporeditve sredstev znotraj proračunskih postavk.


09.01.2024

'Ujma' je beseda leta 2023

Jezik je odraz življenja. Skozi besede lahko sledimo tako dogajanju v sedanjosti kakor tudi v preteklosti. Akcija za besedo leta naj bi odražala pomembne in vznemirljive dogodke preteklega leta. Da so lanske poplave bile resnično največje, kaže tudi rezultat glasovanja. Na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti se je danes zaključilo glasovanje za 11 finalistk. Glasovati je bilo mogoče za besede: bralna pismenost, draginja, gentrifikacija, nevihtna celica, nutrija, osebni zdravnik, štempljanje, ujma, UI - kratico za umetno inteligenco, vojno in besedo zal (zau). O rezultatih glasovanja se je s predsednico komisije Simono Klemenčič pogovarjal Aleksander Čobec.


08.01.2024

Peterica po skoraj treh dneh rešena iz Križne jame

Dvig vode v jamah, ki imajo aktivni vodni tok, sploh ni nenavaden pojav. Na Inštitutu za raziskovanje Krasa, ki v jamah izvaja hidrološke meritve glede na opravljene meritve povedo, da je dvorana, kjer so bili bivakirali ujeti, varna, saj je še nikoli ni zajela voda. Toda eno so turistične jame, kjer je vodni tok raziskan, drugo pa jamarsko raziskovanje, kjer nenadno naraščanje vode, tudi po več deset metrov, ali celo vodni slapovi v breznih, niso nič presenetljivega.


08.01.2024

Hrvat, ki je obiskal vseh 177 slovenskih planinskih koč

Slovenci slovimo po tem, da radi hodimo v naravo, v hribe in gore. No, med obiskovalci je tudi veliko tujcev. Kdaj pa kdaj se najde kdo, ki so mu naši vršaci še posebno pri srcu. Tudi planinski domovi, koče in bivaki. Vseh 177, ki jih upravljajo planinska društva, je obiskal hrvaški pohodnik in alpinist Tomislav Majnarić. Uspeh, za katerega je potreboval sedem let, je vse od osamosvojitve Slovenije naprej uspelo doseči še devetim tujcem.


07.01.2024

Reševanje iz Križne jame

Od včerajšnjega popoldneva je v Križni jami v občini Cerknica ujetih pet oseb, dva vodnika in trije obiskovalci, vsi odrasli člani iste družine, saj je voda zaradi obilnih padavin zalila dva podzemna sifona in jim preprečila umik iz podzemlja. Do ujetih je pred dobro uro po prvi nočni akciji vnovič odšla ekipa jamarjev reševalcev-potapljačev, da jih oskrbi s hrano, zdravili in drugimi pripomočki. Iz jame se bo vrnila predvidoma v šestih urah, tedaj pa bo tudi več znanega o najnovejših razmerah v jami in stanju ujetih, ki je po dozdajšnjih informacijah dobro. Reševalno akcijo spremlja Marko Škrlj.


05.01.2024

Erika Köleš Kiss: 'Naš cilj je, da bodo Slovenci živeli v Porabju tudi čez sto let.'

Predsednica države Nataša Pirc Musar je konec lanskega leta na Brdu pri Kranju prvič v svojem mandatu slovesno podelila 20 najvišjih državnih odlikovanj in med nagrajenci so bili tudi tržaški Slovenec Samo Pahor, ki je dobil medaljo za zasluge za vztrajno prizadevanje pri priznavanju pravic Slovencev v Italiji, dr. Peter Gstettner, odlikovan za dosežke na področju manjšinskega šolstva in kulture ter za zavzemanje za reševanje problematike koroških Slovencev, ter trije porabski Slovenci.


03.01.2024

Chat GPT ne zna pripovedovati zgodb, kot to zna novinarstvo

Vse leto smo se zelo intenzivno pogovarjali o vplivu razvoja umetne inteligence na številne vidike dela in življenja. Poslušali smo svarila o tem, da predstavlja veliko nevarnost in utegne biti usodna za človeštvo, različne strokovnjakinje in strokovnjaki pa so opozorili, da imamo težave z orodji umetne inteligence že danes. Datafikacija in avtomatizacija na številnih področjih ne odpravljata pristranskosti in napak, temveč jih le še poglabljata. Kaj pa četrta veja oblasti? Kako razmišljati o uporabi generativne umetne inteligence na področju medijev in novinarstva? O tem se je Urška Henigman pogovarjala s Katharino Schell, namestnico odgovorne urednice pri avstrijski tiskovni agenciji APA, kjer je odgovorna tudi za digitalne strategije in inovacije.


01.01.2024

Martin Lisec: Popotnica za leto 2024 naj bo krepitev samozaupanja in odnosov

Prvega januarja si zaželimo veliko sreče in zdravja, pa tudi zadovoljstva in uspehov polno novo leto. Za novo leto si pogosto zastavimo zaobljube, kaj vse bomo delali drugače, spremenili navade, spremenili odnose, odnos do sebe, odnos do drugih. Psihoterapevt Martin Lisec je logoterapevt, mediator, trener mediatorjev in predavatelj, ustanovitelj in direktor Inštituta Stopinje.


31.12.2023

Čarobnost časa je ujeti trenutek

Čas je naš neskončni sopotnik, ki nam omogoča, da rastemo, da se učimo in da ustvarjamo svojo edinstveno zgodbo. Ta čarobna dimenzija ne nosi le letnic na koledarju in ni le številka na uri, temveč je nenehno prepletanje trenutkov, ki oblikujejo naše življenje. Čas ni le kronološka enota, temveč kompleksen mozaik izkušenj, ki oblikuje našo identiteto. Njegova posebnost se skriva v sposobnosti, da oblikuje spomine, da celi rane in da odpira vrata novim priložnostim.


29.12.2023

46. Evropsko srečanje mladih in več tisoč mladih kristjanov

V Ljubljani in okoliških krajih se je zbralo več tisoč mladih kristjanov iz različnih krščanskih cerkva iz 48-ih držav; udeležujejo se petdnevnega 46. Evropskega srečanja mladih, ki ga Taizejska ekumenska skupnost v sodelovanju z lokalnimi krščanskimi cerkvami vsako leto pripravi v katerem izmed evropskih mest. Mladi romarji stari od 18. do 35. leta so v naše glavno mesto v domove gostiteljev prišli včeraj. Dopoldneve preživljajo v župnijah gostiteljicah, zberejo se na jutranji molitvi, potem sledi pogovor o različnih temah, nato pa se jih večina z javnim prevozom odpravi v središče naše prestolnice na skupne molitve v cerkvah, ne le katoliških.


28.12.2023

Prenova osebne asistence še vedno na mizi ministra, ki računa na delujoč sistem dolgotrajne oskrbe

Med sistemskimi spremembami, ki so zaznamovale leto 2023 in bodo zaznamovale tudi leto 2024 na področju sociale, so prenavljanje Zakona o osebni asistenci, ki ga trenutno na ministrstvu še popravljajo, saj so tekom javne razprave nanj dobili veliko pripomb, vzpostavljanje Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki razburja predvsem zaradi pomanjkanja kadra, in pravica do oskrbovalskega dopusta, ki ga od novembra dalje omogoča Zakon o delovnih razmerjih. Več pa Eva Lipovšek.


27.12.2023

V Celju letos zdravili štiri bolnike z oslovskim kašljem

Na infekcijskih oddelkih slovenskih bolnišnic zdravijo vedno več bolnikov, ki so okuženi z novim koronavirusom. Sicer smo pri nas zaznali že tudi gripo, med otroci pa kroži predvsem respiratorni sincicijski virus (RSV). Glede sezonskih okužb sicer ne odstopamo od sosednjih in drugih evropskih držav. Izstopa pa Hrvaška – in to po številu primerov oslovskega kašlja. Do prejšnjega petka (22.12.23) so zabeležili že 3805 primerov – in to v vseh starostnih skupinah. Tamkajšnjo situacijo skrbno spremljajo tudi slovenski epidemiologi in infektologi. Med njimi je tudi dr. Tanjo Selič Kurinčič, ki jo je v Splošno bolnišnico Celje poklical Iztok Konc. Foto: Alain Grillet, Sanofi Pasteur, cc


27.12.2023

Delci PM - nevidni onesnaževalci zraka

Zrak, ki ga dihamo, ima neposreden vpliv na naše zdravje in okolje. Ključni dejavniki za onesnaženost zraka v Sloveniji so cestni promet, kurilne naprave in industrija. Prav ti dejavniki so tudi viri za tvorjenje delcev PM10 in PM2,5, ki so nevarni za zdravje ljudi. Na povišane vrednosti delcev PM v zraku vplivajo tudi neugodne vremenske razmere v slabo prevetrenih kotlinah. Slišali boste tudi, kakšna je povezava med onesnaženim zrakom in podnebnimi spremembami. V studio Prvega smo povabili Luko Matavža iz sektorja za kakovost zraka na Agenciji republike Slovenije za okolje.


26.12.2023

Dan samostojnosti in enotnosti

Od plebiscita o samostojni državni poti Slovenije nas loči 33 let. V praznični oddaji bomo odstrnili nekaj tančic s predzgodovine te odločitve in prisluhnili arhivskemu posnetku še vedno aktualnega razmišljanja enega ključnih akterjev političnega dogajanja tedanje dobe. Z razdalje današnjega časa pa bodo svoj pogled na dogajanje razkrili še zgodovinar, sociolog in naš rojak, sicer dolgoletni diplomat v službi sosednje Avstrije.


26.12.2023

Štefanovo in blagoslov konj v Novi Cerkvi

Na praznik svetega Štefana, prvega krščanskega mučenca, po slovenskih cerkvah blagoslovijo vodo in sol, ki se nato pomeša v prehrano ljudi in živali. Za svojega zavetnika/patrona so si sv. Štefana izbrali sodarji, zidarji, krojači, kamnoseki, tkalci, tesarji in tudi kočijaži ter konjski hlapci, saj naj bi po legendi ukrotil divjega konja. Od tod tradicija blagoslavljanja konj na Štefanovo. Na "žegnanju" konj, kot običaju pravijo Štajerci, je v Novi Cerkvi v občini Vojnik bila tudi Gabrijela Milošič. Foto: Hraše pri Smledniku, BoBo


Stran 14 od 222
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov