Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letos je v projektu sodelovalo več kot 100 osnovnih šol in več kot 3700 otrok z vse Slovenije
S sklepno prireditvijo v ljubljanskem BTC-ju se je končal letošnji vseslovenski program Varno na kolesu, ki osnovnošolce seznanja s prometnimi pravili in krepi varnost naših najmlajših kolesarjev. Letos je v projektu sodelovalo več kot 100 osnovnih šol in več kot 3700 otrok z vse Slovenije, najboljše tri šole pa so prejele tudi denarne nagrade.
Kolo je zagotovo eno od najbolj priljubljenih prevoznih sredstev otrok, saj jim hkrati pomeni igralo in prevozno sredstvo, je pa tudi prvo prevozno sredstvo, ki ga otrok lahko vozi sam. Tudi kolesarski izpit je prvi izpit, ki ga lahko opravi otrok, je prvi pravi dokument, ki otroku daje določeno samostojnost, pravico, da gre sam na cesto ter hkrati odgovornost za varno sodelovanje v prometu. Vzgoja se torej začne pri otrocih in če na tem področju kot starši oziroma skrbniki ne zamudimo, smo naredili veliko dobrega za varnost v cestnem prometu, pravi Matjaž Leskovar s sektorja prometne policije.
Opažamo, da se otroci praviloma držijo pravil – občasno prihaja do kakšne vožnje vštric in brez čelade, načeloma pa se otroci držijo. Problem pa so odrasli, starši, skrbniki, ki otroke pogosto silijo v prekrške – to je nevarno, saj se potem izniči ves trud in znanje, ki ga otroci prek teh projektov dobijo, naučimo pa jih nekaj, kar ni prav, kar je prekršek in ogroža njihovo varnost na cesti. Morda velja kakšna vzgoja oziroma projekt tudi za starše. Treba jih je seznaniti, da spoštovanje prometnih pravil ni kar nekaj, ampak da so pravila nujno potrebna za normalno funkcioniranje v prometu. Otroci pa se morajo naučiti tudi strpnosti – moramo biti strpni drug do drugega v prometu, saj bomo na tak način vsi zmagali.
Projekt Varno na kolesu je namenjen učenkam in učencem, ki se pripravljajo na kolesarski izpit (torej 4. ali 5. razred), z aktivnostmi pa spodbuja tudi vse druge osnovnošolce k varni udeležbi kolesarjev v prometu. Sodelujejo lahko vse osnovne šole, pogoj je le izpolnjena prijavnica za sodelovanje. Pred šestimi leti se je prijavilo 20 osnovnih šol, letos pa kar 104, projekt torej raste, šole prepoznavajo njegovo dodano vrednost tistemu rednemu programu za kolesarski izpit. Projekt je sicer zajemal tudi 6 regijskih srečanj, na katerih so razglasili 12 šol finalistk, ki so se potegovale za naziv “vseslovenskega zmagovalca programa Varno na kolesu” za letošnje šolsko leto, najboljše tri šole pa so prejele tudi denarne nagrade. Več o tem, kaj natanko so morali učenci in njihovi mentorji postoriti in kako so potem izbrali najboljše šole, pa Tanja Medved, vodja programa Varno na kolesu.
Letos sta bili dve osnovni nalogi, v katerih so učenci najprej opazovali promet in opozarjali na morebitne nevarne točke oziroma nepravilnosti in tudi opozorili svete za preventivo na lokalni ravni. V drugem sklopu pa je bil fokus na prometnih pravilih, izdelovali so različne didaktične pripomočke, ki jim pomagajo pri osvajanju prometnega znanja. Šola izdelek pošlje na sedež naše družbe, strokovna komisija ga pregleda in na osnovi tega smo dobili regijske finaliste in zdaj tudi vseslovenske zmagovalce tega programa.
Seveda je glavni cilj projekta ta, da se mu pridruži čim več šol oziroma učencev, ki s tem osvajajo prometna znanja, tako da poudarek prav gotovo ni v ospredju tekmovalnost, sicer pa so prva tri mesta osvojile šole z različnih koncev Slovenije – tretja je bila OŠ Prestranek, občina Postojna, drugi so bili učence OŠ Bršljin iz Novega mesta, letošnji zmagovalci pa so učenci OŠ Sveti Tomaž iz istoimenske občine. Njihova mentorica Zvonka Lalič je dejala, da sodelujejo že tretje leto, doslej so bili dvakrat četrti, letos pa jim je uspelo zmagati. Sodelovalo je vseh 16 učencev petega razreda, z denarjem, ki so ga prejeli, pa bodo sofinancirali šolo v naravi.
V prvem sklopu smo morali poiskati kritične točke na poti s kolesom do šole. Potem je šel učitelj z njimi na teren, učenci so povedali, kje so težave, učitelj je kritične točke posnel in potem smo to prikazali v projektu, komisija pa si je kritične točke ogledala. Z nami vseskozi sodeluje tudi predstavnik z občine, vsako leto pride v razred in pove marsikaj zanimivega, česar učenci še ne vedo in jih opozori na kritične točke. Z občino res sodelujemo vzorno.
Podelitvi nagrad so sledile še kolesarske aktivnosti, kjer so mladi kolesarji utrdili svoje prometno znanje in spretnosti na kolesu
4430 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Letos je v projektu sodelovalo več kot 100 osnovnih šol in več kot 3700 otrok z vse Slovenije
S sklepno prireditvijo v ljubljanskem BTC-ju se je končal letošnji vseslovenski program Varno na kolesu, ki osnovnošolce seznanja s prometnimi pravili in krepi varnost naših najmlajših kolesarjev. Letos je v projektu sodelovalo več kot 100 osnovnih šol in več kot 3700 otrok z vse Slovenije, najboljše tri šole pa so prejele tudi denarne nagrade.
Kolo je zagotovo eno od najbolj priljubljenih prevoznih sredstev otrok, saj jim hkrati pomeni igralo in prevozno sredstvo, je pa tudi prvo prevozno sredstvo, ki ga otrok lahko vozi sam. Tudi kolesarski izpit je prvi izpit, ki ga lahko opravi otrok, je prvi pravi dokument, ki otroku daje določeno samostojnost, pravico, da gre sam na cesto ter hkrati odgovornost za varno sodelovanje v prometu. Vzgoja se torej začne pri otrocih in če na tem področju kot starši oziroma skrbniki ne zamudimo, smo naredili veliko dobrega za varnost v cestnem prometu, pravi Matjaž Leskovar s sektorja prometne policije.
Opažamo, da se otroci praviloma držijo pravil – občasno prihaja do kakšne vožnje vštric in brez čelade, načeloma pa se otroci držijo. Problem pa so odrasli, starši, skrbniki, ki otroke pogosto silijo v prekrške – to je nevarno, saj se potem izniči ves trud in znanje, ki ga otroci prek teh projektov dobijo, naučimo pa jih nekaj, kar ni prav, kar je prekršek in ogroža njihovo varnost na cesti. Morda velja kakšna vzgoja oziroma projekt tudi za starše. Treba jih je seznaniti, da spoštovanje prometnih pravil ni kar nekaj, ampak da so pravila nujno potrebna za normalno funkcioniranje v prometu. Otroci pa se morajo naučiti tudi strpnosti – moramo biti strpni drug do drugega v prometu, saj bomo na tak način vsi zmagali.
Projekt Varno na kolesu je namenjen učenkam in učencem, ki se pripravljajo na kolesarski izpit (torej 4. ali 5. razred), z aktivnostmi pa spodbuja tudi vse druge osnovnošolce k varni udeležbi kolesarjev v prometu. Sodelujejo lahko vse osnovne šole, pogoj je le izpolnjena prijavnica za sodelovanje. Pred šestimi leti se je prijavilo 20 osnovnih šol, letos pa kar 104, projekt torej raste, šole prepoznavajo njegovo dodano vrednost tistemu rednemu programu za kolesarski izpit. Projekt je sicer zajemal tudi 6 regijskih srečanj, na katerih so razglasili 12 šol finalistk, ki so se potegovale za naziv “vseslovenskega zmagovalca programa Varno na kolesu” za letošnje šolsko leto, najboljše tri šole pa so prejele tudi denarne nagrade. Več o tem, kaj natanko so morali učenci in njihovi mentorji postoriti in kako so potem izbrali najboljše šole, pa Tanja Medved, vodja programa Varno na kolesu.
Letos sta bili dve osnovni nalogi, v katerih so učenci najprej opazovali promet in opozarjali na morebitne nevarne točke oziroma nepravilnosti in tudi opozorili svete za preventivo na lokalni ravni. V drugem sklopu pa je bil fokus na prometnih pravilih, izdelovali so različne didaktične pripomočke, ki jim pomagajo pri osvajanju prometnega znanja. Šola izdelek pošlje na sedež naše družbe, strokovna komisija ga pregleda in na osnovi tega smo dobili regijske finaliste in zdaj tudi vseslovenske zmagovalce tega programa.
Seveda je glavni cilj projekta ta, da se mu pridruži čim več šol oziroma učencev, ki s tem osvajajo prometna znanja, tako da poudarek prav gotovo ni v ospredju tekmovalnost, sicer pa so prva tri mesta osvojile šole z različnih koncev Slovenije – tretja je bila OŠ Prestranek, občina Postojna, drugi so bili učence OŠ Bršljin iz Novega mesta, letošnji zmagovalci pa so učenci OŠ Sveti Tomaž iz istoimenske občine. Njihova mentorica Zvonka Lalič je dejala, da sodelujejo že tretje leto, doslej so bili dvakrat četrti, letos pa jim je uspelo zmagati. Sodelovalo je vseh 16 učencev petega razreda, z denarjem, ki so ga prejeli, pa bodo sofinancirali šolo v naravi.
V prvem sklopu smo morali poiskati kritične točke na poti s kolesom do šole. Potem je šel učitelj z njimi na teren, učenci so povedali, kje so težave, učitelj je kritične točke posnel in potem smo to prikazali v projektu, komisija pa si je kritične točke ogledala. Z nami vseskozi sodeluje tudi predstavnik z občine, vsako leto pride v razred in pove marsikaj zanimivega, česar učenci še ne vedo in jih opozori na kritične točke. Z občino res sodelujemo vzorno.
Podelitvi nagrad so sledile še kolesarske aktivnosti, kjer so mladi kolesarji utrdili svoje prometno znanje in spretnosti na kolesu
»Varnost v Sloveniji je na visoki ravni,« je na 9.nacionalni konferenci Varnost v lokalnih skupnostih v Kranju, ki jo je skupaj z mestno občino in drugimi institucijami pripravila Fakulteta za varnostne vede, povedal minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. Konferenca o varnosti v lokalnem okolju predstavlja dobre prakse, aktualne teme in raziskovanje varnosti v lokalnem okolju v zadnjih dvanajstih letih. O raziskavah in ugotovitvah se je Aljana Jocif pogovarjala z dr. Gorazdom Meškom, predstojnikom katedre za kriminologijo Fakultete za varnostne vede Univerze v Ljubljani.
Evropska unija pripravlja zakonodajo, ki bo urejala področje umetne inteligence, s čimer postaja vodilna na tem področju v globalnem pogledu. Omejila bo sledenje ljudem, diskriminacijo in zbiranje njihovih informacij, mnoga podjetja, kot je denimo ChatGPT, pa bodo morala do določene mere spremeniti svoje delovanje. S poročevalcema o zakonu o umetni inteligenci Brandom Benifejem in Dragoşom Tudorachejem se je v Strasbourgu pogovarjal Rene Markič.
Kupci po novem na maloprodajnem računu lahko za vse vrste in kose mesa razberejo ali je v trgovinski mesnici kupljeno meso slovenskega porekla. Od začetka meseca novembra je namreč v veljavi sprememba pravilnika o zagotavljanju sledljivosti porekla za nepredpakirano sveže goveje, prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso. Ta sprememba omogoča vpogled v količinske tokove mesa živali rojenih v slovenskih hlevih in preprečuje morebitna zavajanja glede porekla. Nove zahteve glede označevanja sicer zadevajo samo trgovce, ki prodajajo meso v mesnicah, ne pa tudi gostinske prodaje ali javne zavode. Jernejka Drolec se je o tem pogovarjala s predstavniki rejcev, mesne industrije in trgovci.
Ob današnjem svetovnem dnevu romskega jezika, ki ga zaznamujemo od leta 2008 smo se pogovarjali z jezikoslovko in naravno govorko prekmurske romščine, Samanto Baranja. Obstaja en romski jezik in več narečij romskega jezika. Samo v Evropi jih beležimo okoli tisoč, od tega najmanj štiri v Sloveniji. Ravno zaradi velikega števila narečij, standardizacija jezika zaenkrat ni možna. S Samanto Baranja se je pogovarjal Sandi Horvat.
V današnji praznični oddaji na dan spomina na mrtve gostimo predsednico Slovenskega društva hospic Renato Jakob Roban; zdravnico onkologinjo, vodjo oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana in predsednico Slovenskega združenja za paliativno in hospic oskrbo Majo Ebert Moltara ter publicistko in ambasadorko akcije nevladnih organizacij Rad imam življenje Manco Košir. O odnosu do starejših in bolnih ter o smrti in zavedanju o naši minljivosti so med drugim premišljevale v pogovoru z Natašo Lang.
Empatija je v današnjem svetu cenjena. Ali bi bila zaželena tudi, če bi poznali njene temne plati?
Danes praznujemo dan reformacije. Ta v slovenskem prostoru temelji na podobi Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina in Adama Bohoriča; šolski učbeniki, tudi mediji, velikokrat zanemarjajo prispevek prekmurskih protestantskih duhovnikov in učiteljev za razvoj slovenske identitete na levem bregu reke Mure. V tokratni praznični oddaji, ki smo ji dali naslov Prekmurski protestantizem v medijih nekoč in danes, gosta zgodovinarka Darja Kerec in evangeličanski duhovnik Aleksander Erniša osvetljujeta pomen protestantizma za današnji čas in podobo protestantizma v medijih danes in nekoč v Prekmurju.
Tomaž Hostnik, 31-letni klasično izobraženi pianist in skladatelj, je eden največjih posebnežev slovenskega šansona. Njegov opus polni več kot sto skladb v slovenskem jeziku, kar vključuje celotne repertoarje zasedb Vudlenderji, Drajnarjuva vampa in Hostnik pa Krečič. Piše glasbo za otroke, film in gledališče.V svojih pesmih se pogosto loteva obskurnih tematik in nenavadnih človeških značajev. Skladba Dekle iz zlatih sanj, s katero se je kot zadnji, deseti tekmovalec predstavil na letošnjem festivalu šansona, je subverzivna predelava klišejskega formata ljubezenske pesmi; gre namreč za 'ljubezenski' spev predatorja nič hudega sluteči žrtvi. Šanson je oblečen v razgibano, igrivo glasbeno formo, v kateri se popularnoglasbene zvrsti spojijo s klasičnim glasbenim znanjem. S Tomažem Hostnikom se je pogovarjal glasbeni urednik urednik Andrej Prezelj.
Tomaž Domicelj že več kot 55 let dejaven na slovenskem popularnem glasbenem prizorišču. Slovencem je s prepesnitvami približal poezijo ameriških in britanskih protestnih pesnikov in njihova življenja. Prenekatera karierna izkušnja je povezana tudi z delom v slovenski redakciji BBC-ja. Vedoželjno je spremljal dogajanje na svetovni glasbeni sceni, saj med poznavalci velja za potujoči leksikon," nagrajenca Tomaža Domicelja utemeljuje žirija. "V zajetnem avtorskem opusu najdemo veliko besedil za znane slovenske izvajalce, sodelovanja na festivalih pop, rock in narečne glasbe ter producentsko delo za velikokrat tudi mlajše izvajalce. Glasbene dosežke izpričuje s tehtnimi albumi, lahko pa se pohvali tudi z nekaj ponarodelimi pesmimi. S Tomažem Domiceljem se je pogovarjala glasbena urednica Teja Klobčar.
S člani žirije, ki bo na koncu odločila, kateri šanson je bil letos najboljši, se je pogovarjal glasbeni urednik Andrej Prezelj. Šanson leta 2023 bodo izbrali Leon Firšt, Boštjan Gombač, Vita Mavrič, Mia Žnidarič in Slavko Pregl.
Verjetno eden najbolj znanih in najbolj aktivnih Slatinčanov, Aleksander Jurkovič, znan tudi pod umetniškim imenom Nani Poljanec, je strasten zbiratelj. Pa tudi ljubitelj šansona, saj je ob prireditvi Festival slov. šansona na ogled tudi njegova razstava o zgodovini tega festivala. In ko Radio Slovenija praznuje 95. rojstni dan, Nani Poljanec slavi 35 let svojega kulturnega ustvarjanja. O njegovih zbirkah, prireditvah v okviru KunstFestivala in odnosu do šansona in radija se je z 'ljudskim ustvarjalcem', ko t si pravi sam, pogovarjala Andreja Čokl.
Franci Plohl je bil duša in srce festivala šansona v Rogaški Slatini ob njegovih začetkih. V terenskem studiu ga je gostila glasbena urednica Simona Moličnik.
Na dan RTV smo pokukali v zgodovino našega radia in v naš arhiv ter poskušali izvedeti, kako je bilo na samem začetku, leta 1928? Kakšen je bil prvi radijski studio, katere vsebine so lahko poslušali ljudje prek radijskih sprejemnikov, ki so bili takrat statusni simbol? Špela Šebenik se je o zgodovini naše hiše pogovarjala z nekdanjim kolegom Pavletom Jakopičem, ki je že kot otrok sodeloval pri snemanju radijskih iger, bil nato asistent režije, pomočnik radijskega direktorja, televizijski napovedovalec vremena, med drugim pa je več kot 20 let pripravljal tudi radijske oddaje Na današnji dan. Od najstarejšega posnetka, ki ga hranimo v arhivu, prek prve radijske igre za otroke (Zvezdice zaspanke) do prvega TV Obzornika ...
Jesen je poleg vsega ostalega dogajanja tudi nekoliko bolj znanstveno obarvana. Med drugim je to čas znanstvenih nagrad, v mednarodnem prostoru so to seveda predvsem Nobelove nagrade, pri nas so najvišja državna priznanja za dosežke v znanosti Zoisove nagrade. V naslednjih minutah bomo nekoliko osvetlili letošnja Zoisova nagrajenca za življenjsko delo, fizika prof. dr. Danila Zavrtanika z Univerze v Novi Gorici in matematika prof. dr. Josa Vukmana z Univerze v Mariboru.
Šele pred prvim novembrom smo, a tisti, ki ne moremo brez smuči, se že oziramo proti planinam in čakamo na prvi sneg. Podobno velja za smučarske navdušence povsod vzdolž Alp – tudi v Dolomitih. Predel med Trentinskim, Južno Tirolsko in Pokrajino Belluno velja za enega najlepših alpskih predelov, zato ni naključje, da je že desetletja pod Unescovo zaščito. A hkrati gre za območje, ki je po vojni doživelo izreden turistični razvoj, zlasti zaradi smučarije. Več kot ducat tamkajšnjih smučišč se je že pred pol stoletja razvojno povezalo v združenje Dolomiti SuperSki – in naslednje minute namenjamo prav prihajajoči smučarski sezoni pri njih. Več o njej pa v pogovoru z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.
Kakšen volilni sistem bi bil za Slovenijo najprimernejši – večna tema razprav stroke in politike. Da bi si volivci želeli več vpliva pri izbiri poslancev je jasno že dolgo. Zdaj pa je to potrdila tudi anketa, ki jo je na svoji spletni strani objavila vlada. Tudi na parlamentarnih volitvah, torej pri izbiri poslancev, si želijo možnost uveljavljanja prednostnega glasu – kot ga imajo pri volitvah poslancev v evropski parlament. Kaj je vlada še spraševala in kakšni so odgovori. O tem z Jolando Lebar
Zakonodaja o avtorskih pravicah in intelektualni lastnini se mora prilagoditi spremembam, ki jih je prinesel razvoj informacijske družbe. Kopiranje, deljenje, reproduciranje, spreminjanje in objavljanje so s sodobno tehnologijo postala ravnanja, ki jih lahko počne vsak s primerno napravo, povezano na internet, zato gre za zakonodajo, ki se tiče vseh. Kako naj pravo podpre univerzalno pravico do znanja? O tem so razpravljali na četrtem Dnevu odprtega znanja. O ključnih dilemah v prispevku Urške Henigman.
Kaj vse odlikuje dobrega govorca, zakaj je govorjeni jezik v vseh oblikah pomemben, po katerih priročnikih poseči za informacije o pravilni izgovarjavi, kakšne novosti pripravlja pravopisna komisija… O vsem tem in drugih priporočilih za lepo govorjeno slovenščino v pogovoru z docentko doktorico Tino Lengar Verovnik, predavateljico na Katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in znanstveno sodelavko na ZRC SAZU, na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer je raziskovalka pri projektu priprave novih pravopisnih pravil in slovarja. Pred podelitvijo nagrade kristalni mikrofon za dolgoletne dosežke na napovedovalskem področju in priznanja Ane Mlakar za mladega napovedovalca Društva napovedovalcev Slovenija 7. novembra ob 20-ih na Radiu Slovenija, jo je v studio povabila Eva Longyka Marušič.
Konec tedna bo potekal 27. Ljubljanski maraton. Na njem je prijavljenih skupaj 13.535 tekačic in tekačev, ki bodo v nedeljo tekmovali na 42, 21 ali 10-kilometrski razdalji. Že jutri se bodo na ljubljanske ulice odpravili najmlajši tekači in tekačice ter šolarji in šolarke. Prometna ureditev bo v mestu predvsem v nedeljo spremenjena oziroma bo promet v središču mesta med 9. in 15.00 otežen ponekod pa ustavljen. Več o tem v pogovoru z direktorico Timinga Ljubljana, ki organizira ljubljanski maraton, Barbaro Železnik. Če je bila v preteklosti ena od značilnosti, da je maraton potekal zadnji konec tedna v oktrobru, zdaj že nekaj let ni več tako. Kot pravi direktorica, je bila prestavitev maratona ustrezna, saj so konec oktobra že počitnice in zato manj tekačev, težave je povzročal tudi premik ure, tudi vremenske razmere so običajno v tretjem tednu oktobra boljše. Tretji konec tedna bo zato, kot kaže, postal stalnica, na katero se bodo morali navaditi Ljubljančani in ostali, ki bodo prihajali v mesto ta konec tedna. Direktorica Barbara Železnik svetuje strpnost in potrpežljivost. Podatke o zaporah cest v Ljubljani v času maratona sicer najdete v prometni napovedi na Promet.si ali na mobilni aplikaciji Prometno informacijskega centra promet+.
Direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos je za časopis Frankfurter Rundschau povedal, da ni dežele, ki ne bi imela konfliktov, literatura pa je tista, ki o teh konfliktih govori in odpira individualna vprašanja na ravni družbenih vprašanj. »To prinašajo avtorji s seboj v Frankfurt. Nek velik avtor Drago Jančar, ki ga jaz že zelo dolgo občudujem, je dober primer za to, in še zmeraj upam, da bo kmalu dobil Nobelovo nagrado,« dodaja Boos. Z Dragom Jančarjem smo se v Frankfurtu pogovarjali o častnem gostovanju Slovenije, mestu literature na tem osrednjem knjižnem dogodku, pa tudi govoru Slavoja Žižka.
Neveljaven email naslov