Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letos je v projektu sodelovalo več kot 100 osnovnih šol in več kot 3700 otrok z vse Slovenije
S sklepno prireditvijo v ljubljanskem BTC-ju se je končal letošnji vseslovenski program Varno na kolesu, ki osnovnošolce seznanja s prometnimi pravili in krepi varnost naših najmlajših kolesarjev. Letos je v projektu sodelovalo več kot 100 osnovnih šol in več kot 3700 otrok z vse Slovenije, najboljše tri šole pa so prejele tudi denarne nagrade.
Kolo je zagotovo eno od najbolj priljubljenih prevoznih sredstev otrok, saj jim hkrati pomeni igralo in prevozno sredstvo, je pa tudi prvo prevozno sredstvo, ki ga otrok lahko vozi sam. Tudi kolesarski izpit je prvi izpit, ki ga lahko opravi otrok, je prvi pravi dokument, ki otroku daje določeno samostojnost, pravico, da gre sam na cesto ter hkrati odgovornost za varno sodelovanje v prometu. Vzgoja se torej začne pri otrocih in če na tem področju kot starši oziroma skrbniki ne zamudimo, smo naredili veliko dobrega za varnost v cestnem prometu, pravi Matjaž Leskovar s sektorja prometne policije.
Opažamo, da se otroci praviloma držijo pravil – občasno prihaja do kakšne vožnje vštric in brez čelade, načeloma pa se otroci držijo. Problem pa so odrasli, starši, skrbniki, ki otroke pogosto silijo v prekrške – to je nevarno, saj se potem izniči ves trud in znanje, ki ga otroci prek teh projektov dobijo, naučimo pa jih nekaj, kar ni prav, kar je prekršek in ogroža njihovo varnost na cesti. Morda velja kakšna vzgoja oziroma projekt tudi za starše. Treba jih je seznaniti, da spoštovanje prometnih pravil ni kar nekaj, ampak da so pravila nujno potrebna za normalno funkcioniranje v prometu. Otroci pa se morajo naučiti tudi strpnosti – moramo biti strpni drug do drugega v prometu, saj bomo na tak način vsi zmagali.
Projekt Varno na kolesu je namenjen učenkam in učencem, ki se pripravljajo na kolesarski izpit (torej 4. ali 5. razred), z aktivnostmi pa spodbuja tudi vse druge osnovnošolce k varni udeležbi kolesarjev v prometu. Sodelujejo lahko vse osnovne šole, pogoj je le izpolnjena prijavnica za sodelovanje. Pred šestimi leti se je prijavilo 20 osnovnih šol, letos pa kar 104, projekt torej raste, šole prepoznavajo njegovo dodano vrednost tistemu rednemu programu za kolesarski izpit. Projekt je sicer zajemal tudi 6 regijskih srečanj, na katerih so razglasili 12 šol finalistk, ki so se potegovale za naziv “vseslovenskega zmagovalca programa Varno na kolesu” za letošnje šolsko leto, najboljše tri šole pa so prejele tudi denarne nagrade. Več o tem, kaj natanko so morali učenci in njihovi mentorji postoriti in kako so potem izbrali najboljše šole, pa Tanja Medved, vodja programa Varno na kolesu.
Letos sta bili dve osnovni nalogi, v katerih so učenci najprej opazovali promet in opozarjali na morebitne nevarne točke oziroma nepravilnosti in tudi opozorili svete za preventivo na lokalni ravni. V drugem sklopu pa je bil fokus na prometnih pravilih, izdelovali so različne didaktične pripomočke, ki jim pomagajo pri osvajanju prometnega znanja. Šola izdelek pošlje na sedež naše družbe, strokovna komisija ga pregleda in na osnovi tega smo dobili regijske finaliste in zdaj tudi vseslovenske zmagovalce tega programa.
Seveda je glavni cilj projekta ta, da se mu pridruži čim več šol oziroma učencev, ki s tem osvajajo prometna znanja, tako da poudarek prav gotovo ni v ospredju tekmovalnost, sicer pa so prva tri mesta osvojile šole z različnih koncev Slovenije – tretja je bila OŠ Prestranek, občina Postojna, drugi so bili učence OŠ Bršljin iz Novega mesta, letošnji zmagovalci pa so učenci OŠ Sveti Tomaž iz istoimenske občine. Njihova mentorica Zvonka Lalič je dejala, da sodelujejo že tretje leto, doslej so bili dvakrat četrti, letos pa jim je uspelo zmagati. Sodelovalo je vseh 16 učencev petega razreda, z denarjem, ki so ga prejeli, pa bodo sofinancirali šolo v naravi.
V prvem sklopu smo morali poiskati kritične točke na poti s kolesom do šole. Potem je šel učitelj z njimi na teren, učenci so povedali, kje so težave, učitelj je kritične točke posnel in potem smo to prikazali v projektu, komisija pa si je kritične točke ogledala. Z nami vseskozi sodeluje tudi predstavnik z občine, vsako leto pride v razred in pove marsikaj zanimivega, česar učenci še ne vedo in jih opozori na kritične točke. Z občino res sodelujemo vzorno.
Podelitvi nagrad so sledile še kolesarske aktivnosti, kjer so mladi kolesarji utrdili svoje prometno znanje in spretnosti na kolesu
4526 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Letos je v projektu sodelovalo več kot 100 osnovnih šol in več kot 3700 otrok z vse Slovenije
S sklepno prireditvijo v ljubljanskem BTC-ju se je končal letošnji vseslovenski program Varno na kolesu, ki osnovnošolce seznanja s prometnimi pravili in krepi varnost naših najmlajših kolesarjev. Letos je v projektu sodelovalo več kot 100 osnovnih šol in več kot 3700 otrok z vse Slovenije, najboljše tri šole pa so prejele tudi denarne nagrade.
Kolo je zagotovo eno od najbolj priljubljenih prevoznih sredstev otrok, saj jim hkrati pomeni igralo in prevozno sredstvo, je pa tudi prvo prevozno sredstvo, ki ga otrok lahko vozi sam. Tudi kolesarski izpit je prvi izpit, ki ga lahko opravi otrok, je prvi pravi dokument, ki otroku daje določeno samostojnost, pravico, da gre sam na cesto ter hkrati odgovornost za varno sodelovanje v prometu. Vzgoja se torej začne pri otrocih in če na tem področju kot starši oziroma skrbniki ne zamudimo, smo naredili veliko dobrega za varnost v cestnem prometu, pravi Matjaž Leskovar s sektorja prometne policije.
Opažamo, da se otroci praviloma držijo pravil – občasno prihaja do kakšne vožnje vštric in brez čelade, načeloma pa se otroci držijo. Problem pa so odrasli, starši, skrbniki, ki otroke pogosto silijo v prekrške – to je nevarno, saj se potem izniči ves trud in znanje, ki ga otroci prek teh projektov dobijo, naučimo pa jih nekaj, kar ni prav, kar je prekršek in ogroža njihovo varnost na cesti. Morda velja kakšna vzgoja oziroma projekt tudi za starše. Treba jih je seznaniti, da spoštovanje prometnih pravil ni kar nekaj, ampak da so pravila nujno potrebna za normalno funkcioniranje v prometu. Otroci pa se morajo naučiti tudi strpnosti – moramo biti strpni drug do drugega v prometu, saj bomo na tak način vsi zmagali.
Projekt Varno na kolesu je namenjen učenkam in učencem, ki se pripravljajo na kolesarski izpit (torej 4. ali 5. razred), z aktivnostmi pa spodbuja tudi vse druge osnovnošolce k varni udeležbi kolesarjev v prometu. Sodelujejo lahko vse osnovne šole, pogoj je le izpolnjena prijavnica za sodelovanje. Pred šestimi leti se je prijavilo 20 osnovnih šol, letos pa kar 104, projekt torej raste, šole prepoznavajo njegovo dodano vrednost tistemu rednemu programu za kolesarski izpit. Projekt je sicer zajemal tudi 6 regijskih srečanj, na katerih so razglasili 12 šol finalistk, ki so se potegovale za naziv “vseslovenskega zmagovalca programa Varno na kolesu” za letošnje šolsko leto, najboljše tri šole pa so prejele tudi denarne nagrade. Več o tem, kaj natanko so morali učenci in njihovi mentorji postoriti in kako so potem izbrali najboljše šole, pa Tanja Medved, vodja programa Varno na kolesu.
Letos sta bili dve osnovni nalogi, v katerih so učenci najprej opazovali promet in opozarjali na morebitne nevarne točke oziroma nepravilnosti in tudi opozorili svete za preventivo na lokalni ravni. V drugem sklopu pa je bil fokus na prometnih pravilih, izdelovali so različne didaktične pripomočke, ki jim pomagajo pri osvajanju prometnega znanja. Šola izdelek pošlje na sedež naše družbe, strokovna komisija ga pregleda in na osnovi tega smo dobili regijske finaliste in zdaj tudi vseslovenske zmagovalce tega programa.
Seveda je glavni cilj projekta ta, da se mu pridruži čim več šol oziroma učencev, ki s tem osvajajo prometna znanja, tako da poudarek prav gotovo ni v ospredju tekmovalnost, sicer pa so prva tri mesta osvojile šole z različnih koncev Slovenije – tretja je bila OŠ Prestranek, občina Postojna, drugi so bili učence OŠ Bršljin iz Novega mesta, letošnji zmagovalci pa so učenci OŠ Sveti Tomaž iz istoimenske občine. Njihova mentorica Zvonka Lalič je dejala, da sodelujejo že tretje leto, doslej so bili dvakrat četrti, letos pa jim je uspelo zmagati. Sodelovalo je vseh 16 učencev petega razreda, z denarjem, ki so ga prejeli, pa bodo sofinancirali šolo v naravi.
V prvem sklopu smo morali poiskati kritične točke na poti s kolesom do šole. Potem je šel učitelj z njimi na teren, učenci so povedali, kje so težave, učitelj je kritične točke posnel in potem smo to prikazali v projektu, komisija pa si je kritične točke ogledala. Z nami vseskozi sodeluje tudi predstavnik z občine, vsako leto pride v razred in pove marsikaj zanimivega, česar učenci še ne vedo in jih opozori na kritične točke. Z občino res sodelujemo vzorno.
Podelitvi nagrad so sledile še kolesarske aktivnosti, kjer so mladi kolesarji utrdili svoje prometno znanje in spretnosti na kolesu
Poletje je čas počitnic, dopustov, oddiha v turističnih krajih in med poletjem je ena izmed najbolj obleganih držav naša južna soseda. Tam so sicer cene visoke, višje kot lani, v hrvaških medijih pa smo lahko brali, da je letos zaradi visokih cen turistov manj. To je zanikala Hrvaška turistična skupnost, ki poroča o 15-odstotni rasti po številu gostov in 10-odstotni rasti po številu nočitev v primerjavi z enakim obdobjem lani. Kaj je torej res? Koliko je turistov, ali nekateri res odpovedujejo rezervacije, se mogoče cene že nižajo? Kaj se torej dogaja v hrvaškem turizmu, sprašujemo našo dopisnico Tanjo Borčič Bernard. Foto: Bobo
Vsaka štiri leta imajo taborniki z vsega sveta možnost, da se za nekaj dni združijo na svetovnem skavtskem taborjenju, ki se imenuje jamboree. Povežejo se v okviru atraktivnega in vzgojno usmerjenega programa. Osrednje teme so globalni razvoj, svetovni mir, kulturna raznolikost, pustolovščina, zabava in prijateljstvo. Letos bo srečanje v Južni Koreji, kamor se čez nekaj dni odpravlja tudi slovenska delegacija. S tabornikoma, ki se odpravljata na jamboree, se je pogovarjala Lucija Fatur.
V minulih dneh je bilo dogajanje, povezano s slovenskimi izseljenci, zelo živahno. Pod naslovom Dobrodošli doma je potekalo več dogodkov z osrednjo prireditvijo v soboto v Vipavi. Namen tega srečanja je priložnost, da zamejci v Sloveniji pokažejo svojo kulturno ustvarjalnost, ki jo gojijo v slovenskih skupnostih v zamejstvu. Prav tako pa gre tudi za druženje in za širjenje slovenske besede, je dogajanje sklenila urednica oddaje Slovencem po svetu Lili Brunec.
Čas dopustov je tudi čas potovanj – med priljubljenimi destinacijami Slovencev pa se vse pogosteje znajde tudi južna Italija. Tam leži Bari: prestolnica dežele na peti škornja, Apulije. Velja za kozmopolitsko in živahno mesto s pristaniško in ribiško tradicijo. Toda obiskovalci, ki hvalijo zlasti gostoljubnost in izvrstno kulinariko, pogosto ne vedo, da se ima Bari za svoj zgodovinski preboj zahvaliti enemu samemu človeku: svetemu Miklavžu. Zakaj, je v tem jadranskem mestu odkrival Janko Petrovec.
Z evri plačujemo že 25 let, vsak dan ga uporablja kar 341 milijonov ljudi v 20-ih od skupno 27-ih držav Evropske unije Je najmočnejši simbol evropskega povezovanja in druga najpogosteje uporabljena valuta na svetu. Kmalu pa se bo klasičnemu evru, po zgledu ostalih centralnih bank po svetu, pridružil tudi digitalni evro. O podrobnostih njegove uporabe se je Urška Jereb pogovarjala z viceguvernerjem Banke Slovenije Markom Pahorjem. Najprej je razkril kdaj bomo začeli plačevati z digitalno evrsko valuto.
Poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko in Primorsko Sandi Curk je nagrado Državljan Evrope prejel za projekt pomoči ukrajinskim sirotam in beguncem, ki so zaradi ruske agresije na Ukrajino izgubili vse. 120 ukrajinskih otrok in zaposlenih iz ene izmed sirotišnic je ob pomoči vlade uspešno prepeljal iz vojnega območja na varno v Postojno. "Sandi Curk je človek z veliko začetnico, človekoljub, prostovoljec in humanitarec po duši," so zapisali v Evropskem parlamentu, ki nagrado podeljuje. To dokazuje že vse svoje življenje.
Začele so se počitnice - čas za morje, zabavo in ne nazadnje tudi za poletno delo. Večina mladih se za poletno delo odloči zaradi želje po izkušnjah in zaslužku. Študentsko delo pa velikokrat vodi tudi do prve redne zaposlitve, raziskava agencije Ninamedia namreč kaže, da se kar 62 % mladih po končanem izobraževanju zaposli pri enem od delodajalcev, kjer so opravljali študentsko delo. Na vprašanja o tem, kdaj je pravi čas za iskanje počitniškega dela in kaj storiti ob kršitvah delodajalcev, sta Lani Furlan odgovarjali Carmen Zajc, vodja dela pri Študentskem servisu in Nika Prelič iz Zavoda študentska svetovalnica, kjer med drugim nudijo tudi brezplačno pravno svetovanje.
Drevi bo na Prvem živa premiera radijske igre z naslovom Pesem ptic v drevesnih krošnjah, avtorja Jake Smerkolja Simonetija. Gre za zgodbo o dveh različnih generacijah in usodah, ki se naključno srečata na strehi. Prvi, ki ga bo upodobil Urban Kuntarič, pride na streho, ker zaradi nesrečne ljubezni želi končati svoje življenje, druga v upodobitvi Marijane Brecelj pa zgolj zato, ker želi obesiti perilo. Srečanje skozi besedilo preraste v iskreno poslušanje drug drugega. Novinarka Darja Groznik se je pred radijsko premiero pogovarjala z režiserko Špelo Kravogel. foto: Adrian Pregelj
Da o platnenih supergah, ki jih nosi na vseh ekstremnih dirkah, sploh ne govorimo. Tina Žarki je na svoji spletni strani o sebi zapisala tole: »sem 47-letna mamica, športnica, trenerka športne rekreacije in funkcionalnih vadb 2. stopnje, športna maserka in predavateljica. Od nekdaj sem bila pozitivna strastna divjakinja, ki je iztopala iz povprečja. Vsake stvari sem se lotila podzavestno extremno. Obožujem naravo, gibanje, svež zrak in to ljubezen in pozitivo želim približati tudi ostalim«. Njena športna zgodba se je začela pred šele sedmimi leti.
Zlato jagodo, s katero Fakulteta za arhitekturo nagradi najbolj prodorno in domišljeno seminarsko predstavitev leta, je prejel projekt Pogled preko: Ljubljanske Križanke, ki razmišlja o tem, kako Križanke zaščititi pred "apetiti kapitalov". Neodvisna komisija je nagrajenca izbirala med 26 seminarskimi predstavitvami in se odločila za rešitev, ki poudarja pomen odprtosti ljubljanskih Križank in postavlja interes javnega pred komercialne interese. V studiu Prvega smo gostili Apolonijo Simon, ravnateljico Srednje šole za oblikovanje in fotografijo ter študenta arhitekture Domna Cirarja in Filipa Mikuža, ki sta z nagrajenim projektom povezana posredno in neposredno.
Prehod v brezogljično družbo zahteva sistemski pristop s tesnim sodelovanjem vseh vpletenih. To na ravni ministrstev pomeni povezovanje že ob samem začetku priprave sprememb zakonodaje, na ravni celotne družbe pa sodelovanje vseh udeležencev določenih procesov. To poudarja Bart Stegeman iz organizacije EIT Climate-Kic, ki se ukvarja s prepoznavanjem sistemskih pomanjkljivosti in iskanja rešitev prav na osnovi sodelovanja.
Danes je svetovni dan begunca. Po podatkih Agencije Združenih narodov za begunce UNHCR je danes v svetu 108 milijonov nasilno razseljenih oseb, med katerimi jih je dve tretjini ostalo v domačih državah. Beguncev, ki so se zatekli v druge države, je dobrih 35 milijonov, k njim pa gre prišteti še 5,4 milijona prosilcev za azil in 5,2 milijona drugih ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Ob koncu leta 2022 so pri Združenih narodih izračunali, da dobra polovica (52 %) beguncev na svetu izvira iz samo treh držav: Sirije, Ukrajine in Afganistana (6,8 mio, 5, 7 mio in 5,7 mio). V nasprotju z razširjenim prepričanjem v številnih državah evropskega Sredozemlja pa se je večina beguncev zatekla drugam: kar tretjina svetovnih beguncev tako živi v samo petih državah, in to v Turčiji, Iranu, Kolumbiji, Nemčiji in Pakistanu. Med državami, kjer se je razširilo prepričanje, da je beguncev in ostalih tujcev bistveno več od dejanskega stanja, je tudi Italija.
Predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje je 30. maja na tradicionalnih Goriških večerih v Novi Gorici govoril tudi o celibatu. Med drugim je povedal: "Moje mnenje je, da bi bilo pošteno, da damo celibat na izbiro. To je možno, ker je to cerkvena zapoved. To ni božja zapoved. O tem se tudi razpravlja - da je duhovnik lahko tudi poročen." Preverili smo, kakšno je mnenje poslušalcev o 'celibatu po izbiri'.
Dopoldne smo v oddaji Med štirimi stenami razkrili zgodbe mam, ki so v 70tih, 80-tih in celo leta 1990 po porodu v porodnišnici ostale brez dojenčkov. Povedali so jim, da so umrli, njihovega trupla pa jim niso pokazali, niti tega ne vejo, kje so pokopani. Simona Š. Kalanj se že dve leti ukvarja s pomočjo mamam, ki po 30tih ali 40tih letih iščejo sledi za svojimi otroki v uradni dokumentaciji. Prisluhnimo odlomku iz pogovora v oddaji Med štirimi stenami, ki ga je pripravila Cirila Štuber.
Da je Simona Š. Kalanj lahko prišla s svojimi zgodbami o ukradenih novorojenčkih v slovenskih porodnišnicah v parlament, je delno tudi zasluga mag. Tatjane Bobnar, ki je bila takrat, ko ji je predstavila zbrano dokumentacijo, še ministrica za notranje zadeve. Po objavi njene zgodbe v oddaji Med štirimi stenami ji je Marko Rozman zastavil še nekaj vprašanj.
Bliža se konec šolskega leta in številni starši ter učenci v teh dneh razmišljajo, kakšno darilo podeliti učiteljem. Zakonodaja določa, da lahko učitelji sprejmejo darila, če ta niso vrednejša od stotih evrov. Kdaj je treba prijaviti darilo in katerega darila ne smejo sprejeti nikoli, pojasnjuje ravnateljica Osnovne šole Dolenjske Toplice Andreja Koščak, ki poudarja, da darila v današnjem času niso bogata.
Spominjamo se zgodovinskega mejnika, prvega poleta ženske v vesolje. To se je zgodilo na današnji dan pred 60-imi leti, ko je takrat 26-letna Valentina Tereškova s kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu z vesoljskim plovilom Vostok 6 poletela v vesolje.
Starejši so pogosto tarča zlorab in nasilja, ker so po eni strani zelo zaupljivi do drugih ljudi, obenem pa jih družina in družba potiskata na rob. Žrtve niso samo v domačem okolju, ampak tudi na ravni sistema: ne znajdejo se v digitalnem svetu, nimajo dostopa do zdravstvene in socialnovarstvene oskrbe. 15. junij je svetovni dan nasilja nad starejšimi, zato je naša sogovornica Darinka Rozman iz Društva SOS telefon za ženske in otrok žrtve nasilja. Njihova številka za pogovor in pomoč je 080-11-55.
Šola se počasi končuje, počitnice in dopust so pred vrati. Lani je Hrvaško obiskalo okoli 1,5 milijona slovenskih turistov, nekateri so verjetno prišli večkrat, trend naraščanja pa se napoveduje tudi za prihajajoče poletje. Ob tem so se na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu odločili, da bodo na svoji spletni strani v prihodnjih dneh objavili osnovne konzularne informacije in priporočila, za katere, na podlagi izkušenj, ocenjujejo, da bodo koristne za obiskovalce Hrvaške v času poletne sezone.
Junij ni samo mesec, ko se začne poletje, ampak je tudi mesec, ko študentje občutijo največ stresa. Začelo se je namreč poletno izpitno obdobje. Študentje in dijaki so po raziskavah Inštituta za razvoj človeških virov druga najbolj podvržena skupina stresu in izgorelosti. Kakšni so simptomi izgorelosti in kateri načini so najboljši za spoprijemanje s stresom? Po odgovore se je Lana Furlan odpravila h klinični psihologinji Barbari Horvat Rauter, ki deluje tudi v psihosocialni svetovalnici, in k Andreji Pšeničny, psihologinji in psihoterapevtki, ki je specializirana za reševanje težav z izgorelostjo.
Neveljaven email naslov