Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koliko odpadkov "pridelamo" v Sloveniji letno? Od kod prihajajo in kakšni so? Kam jih pošljemo? Koliko je divjih odlagališč? Kako zmanjšati količino odpadkov v naših domovih? O vsem tem v nedeljskem jutru na Prvem.
V letu 2016 smo v Sloveniji odvrgli 5, 5 milijona ton odpadkov; količine tistih, ki se nahajajo na divjih odlagališčih, niso nikjer zabeležne
Po podatkih Eurostata v Evropski uniji vsako leto nastane več kot 2,5 milijarde ton odpadkov. Med državami z največ smetmi so Nemčija (387), Francija (325), Velika Britanija (251), sledijo Bolgarija (180), Poljska (179), Romunija (176), Švedska (167), Italija (159), Nizozemska (133) in Španija (110). V Sloveniji smo jih v letu 2016 proizvedli skoraj 5,5 milijona ton, pravi Tanja Vidic s Statističnega urada RS.
Količina letnih odpadkov od leta 2012 znova narašča, medtem ko je med leti 2008 in 2012 upadala. A govorimo seveda le o izmerjenih odpadkih, torej tistih, ki končajo v zabojnikih za smeti. Nihče pa ne ve, koliko je odpadkov, ki se nahajajo na divjih odlagališčih. Te so leta 2009 v okviru prve akcije Očistimo Slovenijo, ki so jo pripravili Ekologi brez meja, popisali prostovoljci. Na seznam so jih dali 11 tisoč. Njihova predstavnica Katja Sreš pravi, da to ni celotna številka, saj ocenjujejo, da jih je skupaj vsaj 20 tisoč.
“Večinoma gre za gradbene odpadke, ker se redko čistijo v sklopu lokalnih čistilnih akcij. Veliko je tudi odlagališč azbestnih plošč in nevarnih odpadkov, ki onesnažujejo pitno vodo, zaradi njih lahko pride samovžiga, škodujejo živalim, ki so blizu ali pridejo mimo.”
Še ena pot odpadkov je, da jih vržemo v straniščno školjko, od tam pa gredo v kanalizacijske sisteme in posledično v naše reke in morje. Dr. Uroš Robič z Inštituta za vode pravi, da je v slovenskem morju ogromno palčk za čiščenje ušes.
Po izračunih vsakih 30 sekund v svetovna morja zaide več kot 2 tisoč kilogramov odpadkov. Do leta 2050 bo tako v oceanih več plastike kot rib, o čemer smo govorili tudi v naši oddaji Intelekta.
S pomočjo Tanje Vidic s SURSA smo zbrali še podatke o količini letnih plastičnih in komunalnih odpadkov ter zavržene hrane.
Načinov, kako zmanjšati količino odpadkov v naših domovih je več. Eden od njih je, da stvari, ki jih ne potrebujemo več, podarimo drugih, ki jih potrebujejo. Iz odpadnih stvari, kot so staro pohištvo, rute, zavese, sponke, trakovi za ključe in še bi lahko naštevali, v Kulturno-ekološkem društvu Smetumet izdelujejo torbice, nahrbtnike, nakit, razlaga Maja Rijavec.
Če bi stare pokvarjene stvari raje obdržali zase, a ne veste, kako jih popraviti, lahko takšno znanje pridobite v Repair Caffeju. Enega najdete v Vojniku, drugega v Ljubljani, pojasnjuje dr. Marinka Vovk.
Verjetno lahko v svoji omari brez težav najdete tudi kakšen kos, ki ste ga oblekli le enkrat ali dvakrat. Da ne bo končal v košu za smeti, ga raje prodajte. Na spletu je mogoče najti več spletnih trgovin, fizično trgovino Moja tvoja omara v Ljubljani vodi Katarina Kuhar.
Stara oblačila, obutev in posteljnino zbirajo tudi Rdeči križ Slovenije, Karitas in Humana. Bolj iztrošene oddeje in pregrinjala ter igrače lahko nov dom najdejo v zavetišču za živali. Staro pohištvo lahko predate Reto centru, v katerem delujejo odvisniki, ki odvažajo, predelujejo in prodajajo staro pohištvo, hkrati pa se zdravijo. Če pa imate doma veliko knjig, s katerimi ne veste, kaj bi, jih nesite v antikvariat, ali jih vključite v projekt Knjigobežnice.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Koliko odpadkov "pridelamo" v Sloveniji letno? Od kod prihajajo in kakšni so? Kam jih pošljemo? Koliko je divjih odlagališč? Kako zmanjšati količino odpadkov v naših domovih? O vsem tem v nedeljskem jutru na Prvem.
V letu 2016 smo v Sloveniji odvrgli 5, 5 milijona ton odpadkov; količine tistih, ki se nahajajo na divjih odlagališčih, niso nikjer zabeležne
Po podatkih Eurostata v Evropski uniji vsako leto nastane več kot 2,5 milijarde ton odpadkov. Med državami z največ smetmi so Nemčija (387), Francija (325), Velika Britanija (251), sledijo Bolgarija (180), Poljska (179), Romunija (176), Švedska (167), Italija (159), Nizozemska (133) in Španija (110). V Sloveniji smo jih v letu 2016 proizvedli skoraj 5,5 milijona ton, pravi Tanja Vidic s Statističnega urada RS.
Količina letnih odpadkov od leta 2012 znova narašča, medtem ko je med leti 2008 in 2012 upadala. A govorimo seveda le o izmerjenih odpadkih, torej tistih, ki končajo v zabojnikih za smeti. Nihče pa ne ve, koliko je odpadkov, ki se nahajajo na divjih odlagališčih. Te so leta 2009 v okviru prve akcije Očistimo Slovenijo, ki so jo pripravili Ekologi brez meja, popisali prostovoljci. Na seznam so jih dali 11 tisoč. Njihova predstavnica Katja Sreš pravi, da to ni celotna številka, saj ocenjujejo, da jih je skupaj vsaj 20 tisoč.
“Večinoma gre za gradbene odpadke, ker se redko čistijo v sklopu lokalnih čistilnih akcij. Veliko je tudi odlagališč azbestnih plošč in nevarnih odpadkov, ki onesnažujejo pitno vodo, zaradi njih lahko pride samovžiga, škodujejo živalim, ki so blizu ali pridejo mimo.”
Še ena pot odpadkov je, da jih vržemo v straniščno školjko, od tam pa gredo v kanalizacijske sisteme in posledično v naše reke in morje. Dr. Uroš Robič z Inštituta za vode pravi, da je v slovenskem morju ogromno palčk za čiščenje ušes.
Po izračunih vsakih 30 sekund v svetovna morja zaide več kot 2 tisoč kilogramov odpadkov. Do leta 2050 bo tako v oceanih več plastike kot rib, o čemer smo govorili tudi v naši oddaji Intelekta.
S pomočjo Tanje Vidic s SURSA smo zbrali še podatke o količini letnih plastičnih in komunalnih odpadkov ter zavržene hrane.
Načinov, kako zmanjšati količino odpadkov v naših domovih je več. Eden od njih je, da stvari, ki jih ne potrebujemo več, podarimo drugih, ki jih potrebujejo. Iz odpadnih stvari, kot so staro pohištvo, rute, zavese, sponke, trakovi za ključe in še bi lahko naštevali, v Kulturno-ekološkem društvu Smetumet izdelujejo torbice, nahrbtnike, nakit, razlaga Maja Rijavec.
Če bi stare pokvarjene stvari raje obdržali zase, a ne veste, kako jih popraviti, lahko takšno znanje pridobite v Repair Caffeju. Enega najdete v Vojniku, drugega v Ljubljani, pojasnjuje dr. Marinka Vovk.
Verjetno lahko v svoji omari brez težav najdete tudi kakšen kos, ki ste ga oblekli le enkrat ali dvakrat. Da ne bo končal v košu za smeti, ga raje prodajte. Na spletu je mogoče najti več spletnih trgovin, fizično trgovino Moja tvoja omara v Ljubljani vodi Katarina Kuhar.
Stara oblačila, obutev in posteljnino zbirajo tudi Rdeči križ Slovenije, Karitas in Humana. Bolj iztrošene oddeje in pregrinjala ter igrače lahko nov dom najdejo v zavetišču za živali. Staro pohištvo lahko predate Reto centru, v katerem delujejo odvisniki, ki odvažajo, predelujejo in prodajajo staro pohištvo, hkrati pa se zdravijo. Če pa imate doma veliko knjig, s katerimi ne veste, kaj bi, jih nesite v antikvariat, ali jih vključite v projekt Knjigobežnice.
Na gori Marmolada v italijanskih Dolomitih se je včeraj zgodila ena izmed najbolj tragičnih gorniških nesreč – pod plazom, ki se je sprožil zaradi odlomljenega dela ledenika je po zadnjih podatkih življenje izgubilo 6 ljudi, 9 je ranjenih, od tega dva huje. Še bolj strašljiv pa je podatek, da 17 ljudi še vedno pogrešajo. Nekateri so se vzpenjali tudi z gorskimi vodniki proti vrhu izjemno priljubljenega tritisočaka, ki je dostopen tudi z gondolo. Trditi, da se je nesreča napovedovala je preuranjeno, saj je taljenje dolgotrajen proces in take dogodke je tako rekoč nemogoče napovedati. Poleg tega so bili med ponesrečenimi prisotni tudi gorski vodniki, ki so brez dvoma najboljši poznavalci razmer in bi nevarnost, če bi bila očitna, zagotovo prepoznali. Kot poroča Alpine Adritaic Metereological Society, se je voda, ki se je topila nabirala v ledeniških razpokah in grabnih, napolnila prostor pod ledenikom in ta se je pod pritiskom odlomil in zgrmel vse do višine 2600 m. Po tem, ko so včeraj zaradi visokih temperatur reševalno akcijo ustavili in jo nadaljevali v današnjih zgodnjih jutranjih urah zaradi nevarnosti novih odlomov, je vedno manj upanja, da bi še našli preživele. Po zadnjih podatkih je na izhodišču za ta vzpon ostalo parkiranih še 16 vozil, kar pomeni, da je pod plazovino pokopanih še nekaj ljudi, kot si dejala, zadnji podatki kažejo na morebitnih dodatnih najmanj 17 žrtev, kar je strašljiv podatek. Pri iskanju in reševanju, ki zaenkrat še poteka, pomagajo tudi vodniki reševalnih psov, pomagajo pa si tudi z droni. Kdaj bodo zaradi visokih temperatur iskanje morebiti spet ustavili, zaenkrat še ne vemo. Ledenikov tovrstnih dimenzij v Sloveniji žal nimamo, čeprav smo jih imeli nekaj, najbolj znana sta ledenik pod Skuto in seveda Triglavski ledenik, ki pa ju tako rekoč ni več. Vendar pa tone pomeni, da vremenske razmere ne morejo vplivati na plazove zaradi odlomov večjih gmot kamenja, zato je previdnost pri obisku gora nujna. V času zimske sezone pa so snežni plazovi tudi eden izmed ključnih razlogov za nesreče v gorah.
Lasten vir energije bo ob enrgetski krizi in visokih cenah vse pomembnejši in zanimanje za postavitev lastne sončne elektrarne se povečuje. Toda naraščajo tudi težave, čakalne vrste se podaljšujejo, na Eko skladu ta hip zaradi preobremenjenosti ne sprejemajo novih vlog za subvencije in tako naj bi ostalo do konca leta. Vse več je tudi težav s priključitvijo na distribucijsko omrežje, ki ni sposobno v vsakem trenutku prevzeti in oddati vse želene količine električne energije.
V Sloveniji živi 650 bolnic in bolnikov z motnjami strjevanja krvi
Na Okrešlju v Kamniško-Savinjskih Alpah, kjer je pred dobrima dvema letoma in pol do tal pogorel Frischaufov dom, končujejo graditev nove planinske koče. Koča bo sodobna in prava paša za oči. Prve goste bi lahko sprejela prihodnje leto, a vse bo odvisno od denarja. Za dokončanje bi Planinsko društvo Celje Matica, ki jo upravlja, potrebovalo še približno 750 tisoč evrov. Gradbišče na skoraj 1400 metrih nadmorske višine si je ogledal tudi Matija Mastnak.
Po podatkih sušomera Agencije Republike Slovenije za okolje so se sušne razmere v večjem delu Slovenije zaradi visokih temperatur in visokega izhlapevanja poslabšale, najbolj v osrednjem delu Slovenije, na Notranjskem in v Ljubljani z okolico, kjer beležimo izjemno sušo. V ostalem delu zahodne polovice države so izrazito sušne razmere, pri tem da na Goriškem izrazita suša vztraja neprekinjeno že 5. teden. Ranljivost Slovenije za sušo komentira prof.dr. Mihael Brenčič z Naravoslovno tehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Zaradi večletnega kroničnega pomanjkanja družinskih zdravnikov v kranjskem zdravstvenem domu posledice čutijo tudi štirje domovi za starejše na tem območju. V domovih starostnikov v Kranju, Preddvoru, Naklem in Cerkljah na Gorenjskem zdravnik prihaja zgolj enkrat na teden. Razmere najbolj občutijo starostniki, med katerimi jih je največ s kroničnimi in pridruženimi boleznimi. V zdravstvenem domu se problema nezadostne zdravniške oskrbe v štirih DSO-jih sicer zavedajo, a ga lahko s prerazporeditvami zdravnikov zaradi lastne kadrovske stiske zgolj blažijo.
Skozi hrano se da marsikaj rešiti, morda je tudi zato kulinarična diplomacija vedno bolj priljubljena veja diplomacije za doseganje dogovorov in kompromisov. S kulinarično diplomacijo, torej s skupnim obedom pripadnikov različnih držav in kultur, se odpravljajo ovire v medsebojnem komuniciranju ter se pripomore k dialogu in iskanju rešitev za težave v mednarodnem odnosu, kot v svoji najnovejši knjigi z naslovom 'RSVP: Kulinarična diplomacija' piše dr. Božo Cerar. Tina Lamovšek se je z upokojenim veleposlanikom pogovarjala o javni in zasebni kulinarični diplomaciji, o potici in o tem, zakaj to nikakor niso 'zastonjkarski' obedi, ampak je vse organizirano z določenim namenom.
V teh dneh, ko smo priča izrazitim toplotnim obremenitvam, se še posebej izkazuje potreba po nagovarjanju in celovitem reševanju problematike vse višjih temperatur v mestih. Zaradi velike gostote pozidave so namreč prav mestna središča območja, ki se ohlajajo počasneje, temperature pa pogosto tudi ponoči ne padejo pod 20 stopinj Celzija. Reševanje težave je po mnenju področnih strokovnjakov možno predvsem s ponovnim vpeljevanjem zelenih površin v mesta.
Andreja Šolar, akademska glasbenica, profesorica glasbe in predvsem dirigentka, je dirigirala že številnim orkestrom, tako simfoničnim kot pihalnim. Skoraj 18 let je dirigirala Orkestru slovenske vojske, zdaj pa gradi samostojno kariero in si prizadeva za širjenje dirigentskega znanja že med najmlajšimi. Prejšnji teden je v Brašovu v Romuniji na tekmovanju dirigentov simfoničnih orkestrov prejela tretjo nagrado in posebno nagrado za najboljšo žensko dirigentko. Od 132 dirigentov iz 45 držav so naprej izbrali 60 izstopajočih, nato je prišla v finale med najboljše tri in osvojila omenjeni nagradi, kar je izjemen dosežek za slovensko dirigentko.
28. junij 2022 je na koledarju, mi pa gremo zdaj nazaj vse do 24. aprila 2013. V bangladeški prestolnici Daki je bilo to jutro zadnje za 1.134 oseb, ki jih je zgodaj dopoldne pod seboj pokopala stavba, znana pod imenom Rana Plaza. V zgornjih nadstropjih te stavbe so bile tekstilne tovarne/šivalnice, ki so oblačila dobavljale tudi nekaterim v Sloveniji prisotnim trgovcem. V naslednjih minutah vas bomo v Inforetrospektivi spomnili na podrobnosti dogodka, predvsem pa poskušali ugotoviti, kakšen je njegov epilog – če je do njega seveda že prišlo.
Pred nami je prvi počitniški konec tedna, zato je na slovenskih prometnicah pričakovati dolge kolone razbeljene pločevine. Projekcije kažejo, da bo promet to poletje še gostejši kot prejšnja leta, visoke cene pogonskih goriv pa ljudi povečini ne bodo odvrnile od dopusta. Pred potovanjem je zaželeno, da si vozniki na mobilne naprave naložijo aplikacijo o stanju na cestah. Nasvete za varno in čim manj stresno potovanje na dopust je z nami delil Erik Logar iz AMZS.
Predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor, v zadnjih dneh podeljuje državna odlikovanja. Med njimi je odlikovanja namenil tudi slovenskim glasbenim ustvarjalcem. 14. junija je srebrni red za zasluge za izjemen ustvarjalen opus poezije, šansonov in popevk vročil Elzi Budau. 23. junija pa je podelil red za zasluge še petim glasbenikom: Mihi Dovžanu, Vladu Kreslinu, Ladu Leskovarju, Oto Pestnerju in Andreju Šifrerju.
O razvojnih izzivih, gospodarstvu, begu možganov in prometni povezanosti Bele Krajine s Tomažem Kordišem, direktorjem Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele Krajine, in Francijem Bratkovičem, direktorjem Razvojnega centra Novo mesto.
Novinarji RTV Slovenija še vedno opozarjamo na politizacijo javnega servisa. Nekatere poteze vodstva so škodljive, napovedana krnitev dopisniške mreže je eden od razlogov za stavko. V studiu sta Miha Lampreht in Edvard Žitnik.
ALS je ena najtežjih nevroloških bolezni in je neozdravljiva. Pri nas je približno 150 bolnikov s to boleznijo, največkrat se pojavi med 40. in 60. letom starosti. Osrednja slovesnost bo popoldan v Hotelu Mons v Ljubljani, na njej pa bodo zaznamovali 20. obletnico ustanovitve odbora za ALS pri Društvu distrofikov Slovenije in delovanja tima za ALS UKC Ljubljana. Petra Medved pa se je pogovarjala s strokovnim sodelavcem Društva Distrofikov Slovenije Iztokom Mrakom o bolezni ter o podpori, povezovanju in pomoči, ki jo v okviru odbora za ALS pri Društvu Distrofikov Slovenije ponudijo bolnikom in njihovim svojcem.
Bliža se konec šolskega leta in razdelitev spričeval, v tem tednu bo na šolah s programi z omejitvijo vpisa potekal tudi 1. krog izbirnega postopka – ja, mnogi se konca pouka, učenja in domačih nalog veselijo, za nekatere pa je bil konec šolskega leta zelo naporen in stresen. Duševnih stisk je ob koncu šolskega leta več, ne smemo pa pozabiti, da je stanje na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov zaradi posledic covidnega obdobja še vedno zelo alarmantno. O duševnem zdravju mladih, koncu šoslkega leta in tudi o počitnicah smo se pogovarjali s klinično psihologinjo in direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana dr. Matejo Hudoklin.
Ukrajino je zaradi ruske agresije zapustilo že več kot 6 milijonov ljudi. Med njimi tudi mlada 17 let stara Eva Chemodanova. S svojo mamo je v Slovenijo prišla iz Kharkova. V času bivanja pri znancih so prišli do ugotovitve, da je pravi glasbeni talent. Klavir namreč igra že od 4 leta starosti. Po končanem šolanju si je zelo želela, da bi svoje izobraževanje lahko nadaljevala na akademiji za glasbo. Morda ji bo v bližnji prihodnosti s poučevanjem pomagala tudi najboljša slovenska pianistka.
Trohnenje 2022 je dokumentarni film o posledicah vsiljenega mirovnega sporazuma iz leta 2005, ki ga v Združenih državah, Evropski uniji in agencijah OZN še naprej zagovarjajo kot Celovit mirovni sporazum (Comprehensive Peace Agreement), domačini v Republiki Južni Sudan in v žrtvovanih Nubskih gorah in Modrem Nilu pa ga preklinjajo kot Smrt zaradi miru (Death by Peace). Trohnenje 2022 ni samo film o trohnenju živega mesa gobavcev v Nubskih gorah in Modrem Nilu, ampak tudi film o trohnenju etike, src in razuma v privilegiranih delih sveta.
Grčija je takoj za Hrvaško najbolj priljubljena poletna počitniška destinacija Slovencev. Vendar večina izbere katerega od številnih grških otokov, manj je tistih, ki ostanejo na celini, pa še ti se običajno ustavijo le na Peloponezu. Mi smo se odpravili proti bolj vzhodni regiji oz. Centralni Makedoniji, kot temu delu države pravijo Grki. Na vzhodnem delu polotoka Halkidika se je v preteklem tednu končal zanimiv kulinarični festival Kouzina, obiskali pa smo tudi farmo školjk.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov