Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koliko odpadkov "pridelamo" v Sloveniji letno? Od kod prihajajo in kakšni so? Kam jih pošljemo? Koliko je divjih odlagališč? Kako zmanjšati količino odpadkov v naših domovih? O vsem tem v nedeljskem jutru na Prvem.
V letu 2016 smo v Sloveniji odvrgli 5, 5 milijona ton odpadkov; količine tistih, ki se nahajajo na divjih odlagališčih, niso nikjer zabeležne
Po podatkih Eurostata v Evropski uniji vsako leto nastane več kot 2,5 milijarde ton odpadkov. Med državami z največ smetmi so Nemčija (387), Francija (325), Velika Britanija (251), sledijo Bolgarija (180), Poljska (179), Romunija (176), Švedska (167), Italija (159), Nizozemska (133) in Španija (110). V Sloveniji smo jih v letu 2016 proizvedli skoraj 5,5 milijona ton, pravi Tanja Vidic s Statističnega urada RS.
Količina letnih odpadkov od leta 2012 znova narašča, medtem ko je med leti 2008 in 2012 upadala. A govorimo seveda le o izmerjenih odpadkih, torej tistih, ki končajo v zabojnikih za smeti. Nihče pa ne ve, koliko je odpadkov, ki se nahajajo na divjih odlagališčih. Te so leta 2009 v okviru prve akcije Očistimo Slovenijo, ki so jo pripravili Ekologi brez meja, popisali prostovoljci. Na seznam so jih dali 11 tisoč. Njihova predstavnica Katja Sreš pravi, da to ni celotna številka, saj ocenjujejo, da jih je skupaj vsaj 20 tisoč.
“Večinoma gre za gradbene odpadke, ker se redko čistijo v sklopu lokalnih čistilnih akcij. Veliko je tudi odlagališč azbestnih plošč in nevarnih odpadkov, ki onesnažujejo pitno vodo, zaradi njih lahko pride samovžiga, škodujejo živalim, ki so blizu ali pridejo mimo.”
Še ena pot odpadkov je, da jih vržemo v straniščno školjko, od tam pa gredo v kanalizacijske sisteme in posledično v naše reke in morje. Dr. Uroš Robič z Inštituta za vode pravi, da je v slovenskem morju ogromno palčk za čiščenje ušes.
Po izračunih vsakih 30 sekund v svetovna morja zaide več kot 2 tisoč kilogramov odpadkov. Do leta 2050 bo tako v oceanih več plastike kot rib, o čemer smo govorili tudi v naši oddaji Intelekta.
S pomočjo Tanje Vidic s SURSA smo zbrali še podatke o količini letnih plastičnih in komunalnih odpadkov ter zavržene hrane.
Načinov, kako zmanjšati količino odpadkov v naših domovih je več. Eden od njih je, da stvari, ki jih ne potrebujemo več, podarimo drugih, ki jih potrebujejo. Iz odpadnih stvari, kot so staro pohištvo, rute, zavese, sponke, trakovi za ključe in še bi lahko naštevali, v Kulturno-ekološkem društvu Smetumet izdelujejo torbice, nahrbtnike, nakit, razlaga Maja Rijavec.
Če bi stare pokvarjene stvari raje obdržali zase, a ne veste, kako jih popraviti, lahko takšno znanje pridobite v Repair Caffeju. Enega najdete v Vojniku, drugega v Ljubljani, pojasnjuje dr. Marinka Vovk.
Verjetno lahko v svoji omari brez težav najdete tudi kakšen kos, ki ste ga oblekli le enkrat ali dvakrat. Da ne bo končal v košu za smeti, ga raje prodajte. Na spletu je mogoče najti več spletnih trgovin, fizično trgovino Moja tvoja omara v Ljubljani vodi Katarina Kuhar.
Stara oblačila, obutev in posteljnino zbirajo tudi Rdeči križ Slovenije, Karitas in Humana. Bolj iztrošene oddeje in pregrinjala ter igrače lahko nov dom najdejo v zavetišču za živali. Staro pohištvo lahko predate Reto centru, v katerem delujejo odvisniki, ki odvažajo, predelujejo in prodajajo staro pohištvo, hkrati pa se zdravijo. Če pa imate doma veliko knjig, s katerimi ne veste, kaj bi, jih nesite v antikvariat, ali jih vključite v projekt Knjigobežnice.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Koliko odpadkov "pridelamo" v Sloveniji letno? Od kod prihajajo in kakšni so? Kam jih pošljemo? Koliko je divjih odlagališč? Kako zmanjšati količino odpadkov v naših domovih? O vsem tem v nedeljskem jutru na Prvem.
V letu 2016 smo v Sloveniji odvrgli 5, 5 milijona ton odpadkov; količine tistih, ki se nahajajo na divjih odlagališčih, niso nikjer zabeležne
Po podatkih Eurostata v Evropski uniji vsako leto nastane več kot 2,5 milijarde ton odpadkov. Med državami z največ smetmi so Nemčija (387), Francija (325), Velika Britanija (251), sledijo Bolgarija (180), Poljska (179), Romunija (176), Švedska (167), Italija (159), Nizozemska (133) in Španija (110). V Sloveniji smo jih v letu 2016 proizvedli skoraj 5,5 milijona ton, pravi Tanja Vidic s Statističnega urada RS.
Količina letnih odpadkov od leta 2012 znova narašča, medtem ko je med leti 2008 in 2012 upadala. A govorimo seveda le o izmerjenih odpadkih, torej tistih, ki končajo v zabojnikih za smeti. Nihče pa ne ve, koliko je odpadkov, ki se nahajajo na divjih odlagališčih. Te so leta 2009 v okviru prve akcije Očistimo Slovenijo, ki so jo pripravili Ekologi brez meja, popisali prostovoljci. Na seznam so jih dali 11 tisoč. Njihova predstavnica Katja Sreš pravi, da to ni celotna številka, saj ocenjujejo, da jih je skupaj vsaj 20 tisoč.
“Večinoma gre za gradbene odpadke, ker se redko čistijo v sklopu lokalnih čistilnih akcij. Veliko je tudi odlagališč azbestnih plošč in nevarnih odpadkov, ki onesnažujejo pitno vodo, zaradi njih lahko pride samovžiga, škodujejo živalim, ki so blizu ali pridejo mimo.”
Še ena pot odpadkov je, da jih vržemo v straniščno školjko, od tam pa gredo v kanalizacijske sisteme in posledično v naše reke in morje. Dr. Uroš Robič z Inštituta za vode pravi, da je v slovenskem morju ogromno palčk za čiščenje ušes.
Po izračunih vsakih 30 sekund v svetovna morja zaide več kot 2 tisoč kilogramov odpadkov. Do leta 2050 bo tako v oceanih več plastike kot rib, o čemer smo govorili tudi v naši oddaji Intelekta.
S pomočjo Tanje Vidic s SURSA smo zbrali še podatke o količini letnih plastičnih in komunalnih odpadkov ter zavržene hrane.
Načinov, kako zmanjšati količino odpadkov v naših domovih je več. Eden od njih je, da stvari, ki jih ne potrebujemo več, podarimo drugih, ki jih potrebujejo. Iz odpadnih stvari, kot so staro pohištvo, rute, zavese, sponke, trakovi za ključe in še bi lahko naštevali, v Kulturno-ekološkem društvu Smetumet izdelujejo torbice, nahrbtnike, nakit, razlaga Maja Rijavec.
Če bi stare pokvarjene stvari raje obdržali zase, a ne veste, kako jih popraviti, lahko takšno znanje pridobite v Repair Caffeju. Enega najdete v Vojniku, drugega v Ljubljani, pojasnjuje dr. Marinka Vovk.
Verjetno lahko v svoji omari brez težav najdete tudi kakšen kos, ki ste ga oblekli le enkrat ali dvakrat. Da ne bo končal v košu za smeti, ga raje prodajte. Na spletu je mogoče najti več spletnih trgovin, fizično trgovino Moja tvoja omara v Ljubljani vodi Katarina Kuhar.
Stara oblačila, obutev in posteljnino zbirajo tudi Rdeči križ Slovenije, Karitas in Humana. Bolj iztrošene oddeje in pregrinjala ter igrače lahko nov dom najdejo v zavetišču za živali. Staro pohištvo lahko predate Reto centru, v katerem delujejo odvisniki, ki odvažajo, predelujejo in prodajajo staro pohištvo, hkrati pa se zdravijo. Če pa imate doma veliko knjig, s katerimi ne veste, kaj bi, jih nesite v antikvariat, ali jih vključite v projekt Knjigobežnice.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Evropski parlamentarci so nedavno podprli predlog evropske komisije, da bodo po letu 2035 v prodaji dovoljeni le še avtomobili in kombiji brez izpusta ogljikovega dioksida – samo še na električni pogon. Razlogi so različni zmanjševanje onesnaževanja zraka in prispevek k blaženju podnebnih sprememb. Na AMZS-ju so prepričani, da je zmanjševanje onesnaževanja nujno, a opozarjajo, da gre za izziv, ki ga zgolj z menjavo pogona v avtomobilih ni mogoče rešiti. Ob tem ocenjujejo, da Slovenija ni pripravljena na silovit razmah električne mobilnosti. Predsednik Andrej Brglez je mnenja, da so cilji visoko zastavljeni. Lani so bili prodani namreč le 3% električnih vozil.
Rusi so uničili dva od treh mostov, ki povezujejo Severodoneck z mestom Lisičansk v regiji Lugansk, tretji pa je star in nevaren za prehod. Evakuacija civilistov iz Severodonecka ni mogoča. Prav tako ni mogoča dostava humanitarne pomoči za civiliste v Severodonecku, ki ga v 70-ih odstotkih nadzorujejo ruske sile. Ukrajinski borci naj bi še nadzorovali tamkajšnjo kemično tovarno Azot, kamor se je pred spopadi zateklo tudi več 100 civilistov. So v času silovitih spopadov za mesta na vzhodu Ukrajine, kjer živi tudi številčna ruska skupnost, sploh možna ukrajinsko-ruska mirovna pogajanja in kakšni sta slovenski pobudi za dosego miru v Ukrajini? O tem smo se pogovarjali s poznavalcem rusko-ukrajinskega spora in radijskim novinarjem Miho Lamprehtom.
Digitalni boni za nakup nove, obnovljene ali rabljene računalniške opreme bodo veljali od 15. junija do 30. novembra 2022. Najprej jih bodo lahko vnovčili šolarji, dijaki in študentje, pred jesenjo še starejši.
Čebelarje popika tudi po več deset čebel na dan in so v glavnem že imuni na čebelje pike. Tisti, ki so alergični, morajo, ko so v stiku s čebelami, s seboj nositi komplet za prvo pomoč - adrenalinsko injekcijo. Za nesrečo v Sopotnici, v občini Škofja Loka, ki se je zgodila včeraj, še ne vemo, ali so bili vzrok smrti piki čebel ali kaj drugega. Boštjan Noč, predsednik čebelarske zveze Slovenije pravi, da so taki dogodki res redki.
Reka Sava v Sloveniji povezuje različne pokrajine, visokogorje z Panonsko nižino in mnoge zanimive kraje. Dom nudi neštetim živalim in rastlinam, med njimi tudi vedno bolj redkim. V ne tako davnih časih je bila glavna prometna pot, še pred tem pa so se njena prodišča ob Ljubljani raztezala več kot kilometer široko. Čeprav je že močno načeta z jezovi in industrijo, Sava v zadnjih desetletjih spet postaja polna življenja in potenciala, poudarja Rok Rozman, biolog in naravovarstvenik. Nedavno je posnel dokumentarni film Ena za reko: Zgodba Save. Material za film so posneli lani med veslanjem po celotnem toku Save v Sloveniji; od Gorenjske je ekipa štirih kajakašev 11 dni veslala vse do Jesenic na Dolenjskem. Med 258. preveslanimi kilometri se je zgodilo marsikaj.
Turistične bone, ki jih je prejšnja vlada uvedla v pomoč turističnemu gospodarstvu, bo mogoče uporabiti le še do konca tega meseca, tako da turistične delavce zanima, kako bodo okrevali brez njihove pomoči. So pa v Slovenski Istri zadovoljni z obiskom in rezervacijami za prihajajoče poletne mesece; pravijo, da se k njim vrača tudi vedno več tujih gostov. K obisku domačih krajev je začela spodbujati tudi Slovenska turistična organizacija, ki s tem nadaljuje kampanjo Vzemi si čas. Moja Slovenija. Da je naša Istra več kot samo poležavanje na plaži, pa je na študijski turi, ki jo je organizirala STO, ugotavljala Tina Lamovšek.
Enaka vključenost vseh članov in članic družbe, ne glede na njihov spol, narodnost, religijo, svetovni nazor, socialni ali ekonomski položaj, je ključ do napredne, demokratične in uspešne družbe. Dejstvo pa je, da so tako ženske kot pripradniki in pripadnice drugih spregledanih družbenih skupin, še vedno slabo zastopane v naši družbi, v delovnih okoljih, na vodstvenih položajih in v politiki. Z namenom, da bi ženske kot tudi vse ostale ranljive skupine bolj opolnomočeno vstopale v javni prostor, medije, politiko in na vodilne položaje v podjetjih in drugih delovnih organizacijah, je že leta 2016 začela delovati iniciativa z imenom #IamRemarkable (Izjemna/izjemen sem), ki s svojimi delavnicami in ozaveščanjem pomaga k boljši samopodobi in boljši samopromociji. Iniciativa je dosegla že več kot 360 tisoč ljudi v 170 državah, v mesecu juniju pa se lahko tudi v Sloveniji brezplačno udeležite njihovih delavnic. S pobudnico gibanja Anno Vainer se je pogovarjala Tita Mayer.
Inkluzivni pohodi v organizaciji odbora inPlaninec Planinske zveze Slovenije so v popolnem razmahu. Število pohodnikov invalidov, pa tudi prostovoljcev, ki jih spremljajo in skrbijo za njihovo varnost, je vse večje. S pohodi jim želijo približati gore, omogočiti planinstvo in aktivno preživljanje prostega časa. Več o inkluzivnih pohodih pa v prispevku Petre Medved.
V naslednjih minutah pa poletna tema o zdravju. Poletna zato, ker na svojo kožo in njene spremembe postanemo bolj pozorni na začetku poletja, začnemo se ukvarjati z vprašanjem, koliko sončenja, če sploh, je še zdravo. Beremo opozorila o nevarnosti kožnega raka, opazujemo znamenja na koži. Da bo poletje kar najbolj brezskrbno, bo nekaj nasvetov podal prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., specialist dermatovenerologije.
V zadnjih dneh Slovenijo pretresa razkritje okoliščin, v katerih delajo delavci v podjetjih Marinblu in Selea. V Delavski svetovalnici vsak dan prejemajo nova pričevanja tamkajšnjih delavcev, obenem pa vse več klicev, naj razmere preverijo še v določenih drugih podjetjih, pravi Goran Lukić.
Junij tradicionalno po več svetovnih mestih zaznamujejo parade z mavričnimi zastavami, s čimer množica s sprehodom po mestu opozarja na pomen enakopravnosti gejev, lezbijk, transspolnih, nebinarnih in drugih oseb, ki so še vedno pogosto potisnjene na rob družbe. Mesta za lgbt osebe zaradi infrastrukture ponujajo varnejše zavetje, a kot kažejo raziskave, se razlika med urbanimi in ruralnimi okolji vendarle zmanjšuje. Kljub razmeroma dolgi tradiciji lgbt scene v Sloveniji izkušnjo nasilja po podatkih več raziskav o življenju gejev, lezbijk in transspolnih oseb v Sloveniji doživi več kot vsaka druga oseba.
Večina ukrajinskih beguncev je šele v teh dneh začela dobivati prve odločbe o denarni pomoči. Nekateri so pribežali v Slovenijo že ob začetku vojne. Od takrat je minilo tri mesece in v tem času so živeli v veliki stiski, saj so bili odvisni od pomoči sorodnikov, humanitarnih delavcev ali dobrih ljudi. Tako je bilo tudi s Svetlano, ki je na Goriško pribežala iz mesta Nikolajev v Ukrajini. Z njo se je pogovarjala Nataša Uršič.
Zgodovina hrane je več kot le zgodba o hrani neke družbe. Je zgodba o sami družbi, o odnosih med različnimi razredi, narodi, odnosih med spoloma, odnosu do tujine, zgodba o množični kulturi in o vsakdanjem življenju. O tem sta v ponedeljek na predavanju v okviru festivala Zgodovina na Špici, ki ga pripravlja Inštitut za novejšo zgodovino, govorili zgodovinarki Ruža Fotiadis iz Berlina in Radina Vučetić iz Beograda, avtorici zbornika »Bratstvo in enotnost za kuhinjsko mizo«, v katerem avtorji predstavljajo različne vidike prehrane v nekdanji Jugoslaviji.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Prav zaradi tega bodo danes v Laškem na svojsten način praznovali državni praznik, dan Primoža Trubarja. Ta je tam živel in delal le tri leta, a je ta čas tam spoznal ljudi, ki so ga povezali z evropsko inteligenco in priskrbeli denar za izdajo prvih slovenskih knjig. Laško je edino slovensko mesto z dvema ulicama, ki se imenujeta po Primožu Trubarju. Zgodba o Mihaelu Tifernusu, ki so ga meščani rešili pred ugrabitvijo Turkov, ki so iz njega hoteli napraviti janičarja, postal pa je pomemben evropskih teolog in filozof, se sliši kot legenda. Tomaž Majcen, kustus muzeja Laško, pa nam jo predstavlja kot zgodovinsko dejstvo, o katerem je v Laškem predaval zgodovinar dr. Igor Grdina.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sloveniji nujno potrebujemo neodvisno ustanovo, v kateri bodo strokovnjaki s področja okolja, prehrane, zdravstva in tehnologije in ki bodo načrtovali smernice za varno prehrano.
Center Noordung v Vitanju, ki ga je pred več kot štirimi leti država prevzela od prvotnih ustanoviteljev, so vsebinsko prenovili. Zadnji posegi, ko so prvič po desetih letih od izgradnje zapolnili prav vse hodnike večkrat arhitekturno nagrajene stavbe, so stali 180 tisoč evrov.
Neveljaven email naslov