Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vzpostavljena je nacionalna baza mačk in psov krvodajalcev.
Vzpostavljena je nacionalna baza pasjih in mačjih krvodajalcev Tačka daruje
Nacionalna baza pasjih in mačjih krvodajalcev Tačka daruje je projekt štirih veterinark, ki so ugotovile, da prejšnji sistem darovanja ni ustrezen ter lahko pripelje tudi do pogina živali. Veterinarske ambulante so se do zdaj namreč zanašale na svoje stranke, ki so jih v nujnih primerih poklicali, in upale, da se bodo pripravljene odzvati, razlaga Tina Roškar, doktorica veterinarske medicine. Dostop do nacionalne baze, ustanovitev katere je podprla tudi Veterinarska zbornica Slovenije, imajo zdaj vse veterinarske ambulante, ki se vanjo vpišejo. Pokritost s krvodajalci je najboljša v osrednji Sloveniji, zato se še posebej trudijo pridobiti člane iz drugih delov Slovenije.
Podobno kot pri ljudeh je tudi pri živalih darovanje krvi prostovoljno in brezplačno. Ne more pa prav vsak pes ali mačka postati krvodajalec, razlaga Roškarjeva:
“Psi morajo biti težji od 25 kg, zdravi, zaščiteni proti bolham in klopom ter proti klopno prenosljivim boleznim. Tudi kroničnih obolenj ne smejo imeti. Mačke morajo biti notranje, saj so sicer izpostavljene virusom iz okolice. Nočemo pa, da bi te prenesle na prejemnika. Imeti morajo vsaj 5 kg.”
Idealni darovalci pri psih so zaradi svoje konstitucije in značaja hrti. Svojo psičko pasme greyhound je v bazo že vpisala Blažka Ribič. K temu jo je spodbudila izkušnja njenega drugega psa, ki je zaradi zdravstvenih težav nujno potreboval kri. Prvič je bila darovalka njena psica, naslednjič so ji na pomoč priskočili neznanci. Tudi ona je od vpisa v bazo že dobila klic, če bi njena hrtica lahko darovala kri:
“Takrat nisem oklevala. S psičko, ki je sicer malo bolj plašna, ni bilo nobenih težav. Greš v ordinacijo, pobrijejo dlako na vratu, vstavijo iglo v veno, kri nato teče približno 10 min. Skrbnik je lahko ves čas ob psu. Potem vrat obvežejo, pes dobi še kakšen priboljšek in gre domov. Tisti dan sva šli na malo krajši sprehod, naslednji dan pa je že bilo enako kot prej. Le zaplata gole kože na vratu te še nekaj časa spominja, da je opravila res odlično delo.
Da odvzem krvi ne pusti večjih posledic na zdravju psov in mačk, pravi tudi veterinarka, ki pojasnjuje, da na dan odvzema krvi potrebujejo le nekoliko več hrane in manj fizične dejavnosti.
4483 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vzpostavljena je nacionalna baza mačk in psov krvodajalcev.
Vzpostavljena je nacionalna baza pasjih in mačjih krvodajalcev Tačka daruje
Nacionalna baza pasjih in mačjih krvodajalcev Tačka daruje je projekt štirih veterinark, ki so ugotovile, da prejšnji sistem darovanja ni ustrezen ter lahko pripelje tudi do pogina živali. Veterinarske ambulante so se do zdaj namreč zanašale na svoje stranke, ki so jih v nujnih primerih poklicali, in upale, da se bodo pripravljene odzvati, razlaga Tina Roškar, doktorica veterinarske medicine. Dostop do nacionalne baze, ustanovitev katere je podprla tudi Veterinarska zbornica Slovenije, imajo zdaj vse veterinarske ambulante, ki se vanjo vpišejo. Pokritost s krvodajalci je najboljša v osrednji Sloveniji, zato se še posebej trudijo pridobiti člane iz drugih delov Slovenije.
Podobno kot pri ljudeh je tudi pri živalih darovanje krvi prostovoljno in brezplačno. Ne more pa prav vsak pes ali mačka postati krvodajalec, razlaga Roškarjeva:
“Psi morajo biti težji od 25 kg, zdravi, zaščiteni proti bolham in klopom ter proti klopno prenosljivim boleznim. Tudi kroničnih obolenj ne smejo imeti. Mačke morajo biti notranje, saj so sicer izpostavljene virusom iz okolice. Nočemo pa, da bi te prenesle na prejemnika. Imeti morajo vsaj 5 kg.”
Idealni darovalci pri psih so zaradi svoje konstitucije in značaja hrti. Svojo psičko pasme greyhound je v bazo že vpisala Blažka Ribič. K temu jo je spodbudila izkušnja njenega drugega psa, ki je zaradi zdravstvenih težav nujno potreboval kri. Prvič je bila darovalka njena psica, naslednjič so ji na pomoč priskočili neznanci. Tudi ona je od vpisa v bazo že dobila klic, če bi njena hrtica lahko darovala kri:
“Takrat nisem oklevala. S psičko, ki je sicer malo bolj plašna, ni bilo nobenih težav. Greš v ordinacijo, pobrijejo dlako na vratu, vstavijo iglo v veno, kri nato teče približno 10 min. Skrbnik je lahko ves čas ob psu. Potem vrat obvežejo, pes dobi še kakšen priboljšek in gre domov. Tisti dan sva šli na malo krajši sprehod, naslednji dan pa je že bilo enako kot prej. Le zaplata gole kože na vratu te še nekaj časa spominja, da je opravila res odlično delo.
Da odvzem krvi ne pusti večjih posledic na zdravju psov in mačk, pravi tudi veterinarka, ki pojasnjuje, da na dan odvzema krvi potrebujejo le nekoliko več hrane in manj fizične dejavnosti.
Mednarodno uveljavljeni strokovnjaki s področja paleoantropologije so se na srečanju v prostorih Slovenske matice v Ljubljani pogovarjali o zadnjih izsledkih na področju človeške evolucije. Izmenjali so ideje, razpravljali o različnih hipotezah in se vprašali, kaj prinaša naslednje poglavje tega zelo kompleksnega znanstvenega področja.
Prvi delovni dan v novembru je na ustavno sodišče prinesel polno sprememb. Že 31. Oktobra sta nastopili mandat nova predsednica sodišča Jadranka Sovdat in nova podpredsednica Etelka Korpič Horvat. Danes pa je prvi delovni dan na novi funkciji tudi za novo ustavno sodnico Špelco Mežnar. Nadomestila je ustavnega sodnika in zadnja tri leta predsednika sodišča Miroslava Mozetiča, ki mu je potekel mandat. S tem pa še ni konec sprememb na ustavnem sodišču. Čez dobra dva tedna bo potekel mandat ustavni sodnici Marti Klampfer. Nov ustavni sodnik je že izvoljen, to je Marko Šorli. Predsednik republike Borut Pahor pa že išče kandidate za še štiri nove ustavne sodnike. Toliko ustavnim sodnikom se bo namreč marca in aprila prihodnje leto iztekel 9-letni mandat. Tudi o tem se je Jolanda Lebar pogovarjala z novo predsednico ustavnega sodišča doktorico Jadranko Sovdat. Za začetek o tem, ali lahko ta velika menjava – v pol leta se bo zamenjalo kar 6 od devetih ustavnih sodnikov – kaj upočasni delo na ustavnem sodišču?
Je sploh mogoče, da je to res? Pet dejstev o RTV Slovenija! Kateri podatek ni pravilen?
Fantje danes kuhajo kot za šalo, žarnice pa ne znajo več zamenjati. Drži? Zakaj izumira knaufseksualec? Mihi sprašuje, poslušalci odgovarjajo.
Si predstavljate, kako bi zvenel pogovor med dvema zakoncema, če bi uporabljala jezik diplomatov?
Poslanci Evropskega parlamenta so sredi septembra podprli pobudo, da bi vsakemu državljanu Evropske unije ob 18. rojstnem dnevu podarili brezplačno vozovnico Interrail. Na ta način naj bi mladi laže »odkrili lepote in raznovrstnost Evrope«, poleg tega naj bi s tem ukrepom spodbujali njihov občutek pripadnosti EU. Predlog trenutno preučuje Evropska komisija, ki je prvotno idejo že takoj na začetku nekoliko oklestila, saj je predlagala, da bi pripravili loterijo za brezplačne vozovnice. Če bi se zanje odločilo od 50 do 70 odstotkov mladih, bi namreč po nekaterih izračunih to Evropsko unijo stalo kar 1,5 milijarde evrov.
Možnosti za posvojitev otroka v Sloveniji je zelo malo. Na posvojitev trenutno čaka več kot 500 parov, vsako leto je posvojenih le okoli 40 otrok in od teh jih približno tretjina pride iz tujine. Zakaj je v Sloveniji tako težko posvojiti otroka, čeprav jih na drugi strani kar tisoč živi v rejništvu, je raziskovala Vesna Martinec.
Pred dobro uro sta švedska centralna banka in švedska akademija znanosti razglasili letošnja dobitnika Nobelove nagrade za ekonomijo. To sta Anglež Oliver Hart in Finec Bengt Holmstrom, profesoreja v Združenih državah Amerike, ki sta konec 70ih let in v 80-ih razvijala teorijo pogodb. Vsak od nas se je že kdaj srečal s pogodbami, zavarovalnimi, zaposlitvenimi, kupoprodajnimi ali kreditnimi. Teorija pogodb pa zajema široko področje raziskovanja. Pri letošnji nagradi gre za pogodbe, je vsebino dela nagrajencev povzel generalni sekretar švedske akademije znanosti Goran Hansson. Nagarjeni Britanec Oliver Hart poučuje in raziskuje na ameriškem Harvardu, Finec Bengt Holmstrom pa na MIT-ju. Njune teroije so izjemno pomembne za razumevanje pogodb in institucij. Eno osrednjih vprašanj je, kako uravnotežiti koristi za principala, denimo delodajalca in agenta, v tem primeru zaposlenega. Koliko tveganj naj prevzame vsak od njiju? Holmstrom se je lotil tudi teorije, ki je nadvse zanimiva še danes, kjerkoli, tudi v Sloveniji – namreč vprašanja, kako plačati menedžerje? Kakšno nagrado jim dati, v odvisnosti od česa? Če hočemo, da sprejemajo dolgoročno dobre rešitve. Oba, Hart in Holmstrom sta s svojim delom aktualna tudi zato, ker se lotevata vprašanja, ali naj država storitve nudi sama ali naj jih privatizira in če, kako naj to uredi s pogodbo. Razdelila si bosta nagrado v višini osem milijonov švedskih kron (okoli 831.000 evrov). Dobitnik zadnje v nizu Nobelovih nagrad - za literaturo bo znan v četrtek.
Miha Šalehar s poslušalci o gretju na račun sosedov, praksah zastonjkarstva in (ne)poštenosti takšnega početja.
Raziskovanje odnosa med učitelji in starši. Kaj se dogaja, kaj se je zgodilo, kam gremo? Odgovore s poslušalci išče Miha Šalehar #nebuloze
Miha Šalehar s poslušalci debatira o družbenih fenomenih in slovenskem vsakdanu.
Intervju Aleša Smrekarja z najboljšim slovenskim jadralcem vseh časov po osvojeni srebrni kolajni na olimpijskih igrah v Braziliji.
Medtem ko mnogi strmimo v zvezde predvsem takrat, ko smo bolj romantično razpoloženi, pa se vedno najde tudi precej takih, ki v zvezde strmijo z drugačnimi nameni. V Sloveniji deluje kar nekaj astronomskih društev, osnovne in srednje šole ponujajo astronomske krožke. Zato ne preseneča, da so tudi različni astronomski tabori vedno dobro obiskani. Terenska ekipa Prvega bo obiskala mlade astronome, ki ta teden s teleskopi »lovijo« meteorski dež in ostale astronomske pojave pod goro Raduho v Zgornji Savinjski dolini. Na Mladinskem astronomskem raziskovalnem taboru Raduha 2016, ki poteka v organizaciji ZOTKS (Zveze organizacij za tehnično kultur Slovenije) in Astronomskega društva Javornik, osnovnošolci in srednješolci spoznavajo osnove astronomije, astrofotografijo in astrofiziko, raziskujejo nebesne pojave in skrivnosti ozvezdij, obenem pa najdejo dovolj časa tudi za druženje, izlete in zabavo. Z njimi bomo strmeli v nebo že med 11.30 in 12.00, zvečer pa sem jim lahko po 22.00 pridružite na javnem astronomskem opazovanju nočnega neba, ki po napovedih poznavalcev prinaša rekordno število utrinkov.
Nekaj več kot 10 % Slovencev in Slovenk mora za dostop do zdrave pitne vode v svojem gospodinjstvu poskrbeti samih. S kakšnimi težavami se soočajo in kako zdrava je voda, ki jo pijejo, je preverila Andreja Gradišar.
Turisti s seboj pogosto prinašamo tudi smeti. V Braziliji reciklirajo le od enega do treh odstotkov odpadkov. Zato imajo toliko pomembnejšo vlogo revni ljudje, ki med smetmi iščejo obnovljive materiale in jih potem prodajajo zasebnim podjetjem. S tem se preživlja približno 800.000 Brazilk in Brazilcev različnih starosti. Za njihove pravice se bori Elisabeth Grimberg iz Sao Paula: “To koristno delo zahteva veliko moči in znanja, a ljudje na zbiralce odpadkov gledajo kot na marginalce in jih zelo diskriminirajo. Tako kot odpadke jih ljudje povezujejo z umazanijo in policija je pogosto nasilna do njih. Zavzela sem se za to, da bi njihovo delo prepoznali kot storitev in za njihovo povezovanje – ne v podjetja, ampak v zadruge, ki jim je mar in v katerih njihovo delo cenijo.”
Podatki spletnega portala Statista kažejo, da je na družabnih omrežjih prisotnih okoli dve in pol milijarde ljudi, ta številka pa se utegne do leta 2020 povzpeti na tri milijarde. Nobenega dvoma ni, da nove tehnologije močno preoblikujejo sodobno družbo in spreminjajo naše vedenje in navade, ob vsem tem pa se vseskozi pojavljajo nasprotujoča si mnenja o tem, ali imamo od virtualnega sveta več koristi ali škode.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Spremembe Zakona o preprečevanju nasilja v družini so v javnosti dvignile precej prahu, še posebno zaradi izrecne prepovedi telesnega kaznovanja otrok. Pa čeprav je Svet Evrope Slovenijo že večkrat pozval, naj takšno prepoved vključi v svojo zakonodajo. Kako to, da je toliko ljudi pri nas prepoznalo takšno prepoved kot poseg v svojo zasebnost in starševske pravice? Kaj takšen odziv pove o našem odnosu do nasilja? Ali je vzgoja brez tepeža in grožnje fizičnega nasilja nemogoča? O tem in drugih spremembah zakona se bomo pogovarjali s predsednico Društva za nenasilno komunikacijo Katjo Zabukovec Kerin.
Dr. Simon Ličen je profesor na univerzi v Washingtonu, ki se strokovno ukvarja s športnim managementom, pa tudi s povezavami med športom, mediji, kapitalom in politiko. Pred odhodom na olimpijske igre v Braziliji, kjer bo iskal zgodbe in navdihe za svoje raziskovalno delo, se je Tatjana Pirc z njim pogovarjala o svetlih in temnih plateh športa.
Neveljaven email naslov