Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poslanci Evropskega parlamenta so sredi septembra podprli pobudo, da bi vsakemu državljanu Evropske unije ob 18. rojstnem dnevu podarili brezplačno vozovnico Interrail. Na ta način naj bi mladi laže »odkrili lepote in raznovrstnost Evrope«, poleg tega naj bi s tem ukrepom spodbujali njihov občutek pripadnosti EU. Predlog trenutno preučuje Evropska komisija, ki je prvotno idejo že takoj na začetku nekoliko oklestila, saj je predlagala, da bi pripravili loterijo za brezplačne vozovnice. Če bi se zanje odločilo od 50 do 70 odstotkov mladih, bi namreč po nekaterih izračunih to Evropsko unijo stalo kar 1,5 milijarde evrov.
Družbene in gospodarske razsežnosti pobude Evropskega parlamenta
Poslanci Evropskega parlamenta so sredi septembra podprli pobudo, da bi vsakemu državljanu Evropske unije ob 18. rojstnem dnevu podarili brezplačno vozovnico Interrail. Na ta način naj bi mladi laže »odkrili lepote in raznovrstnost Evrope«, poleg tega naj bi s tem ukrepom spodbujali njihov občutek pripadnosti EU. Predlog trenutno preučuje Evropska komisija, ki je prvotno idejo že takoj na začetku nekoliko oklestila, saj je predlagala, da bi pripravili loterijo za brezplačne vozovnice. Če bi se zanje odločilo od 50 do 70 odstotkov mladih, bi namreč po nekaterih izračunih to Evropsko unijo stalo kar 1,5 milijarde evrov.
Po podatkih Eurostata je 18-letnikov, ki bi bili upravičeni do Interrail vozovnice za potovanje po Evropi, letno okoli 5 milijonov. V Sloveniji 18 let zadnja leta dopolni med 17 in 18 tisoč mladih. Eden od teh, ki bi se lahko odpravili na brezplačno potovanje, če bi bila pobuda sprejeta že v letošnjem letu, je tudi Nejc Arnež. Kot pravi, bi se na potovanje, če bi mu Interrail karto podarila EU, zagotovo odpravil. Denar za prenočišče, hrano in druga izdatke bi zaslužil z delom, ali bi si ga sposodil od staršev. Njegova prva izbira bi bil Pariz, saj se mu zdi, da je to zelo lepo mesto, z veliko znamenitosti, ki bi si jih lahko ogledal. “Mislim, da bi tako lahko spodbudili mlade, da čimveč potujejo, da si ogledajo svet, spoznajo navade in kulture različne ljudi. Da bi si razširili spekter, videli, kako je drugje, in tako ugotovili, da v Sloveniji ni tako slabo, kot se zdaj zdi,” še dodaja 18-letnik.
Na ravni Evrope zadnja leta prodajo okoli 300 tisoč Interrail kart, v kar so všteti kupci vseh starosti in vse različice karte, ne le enomesečne, ki naj bi jih prejeli polnoletni Evropejci. Slovenske železnice pa letno prodajo okoli 500 različnih Interrail kart. Kot razlaga Miloš Rovšnik, pomočnik direktorja Slovenskih železnic – Potniški promet, bi se, če bi bila pobuda Evropskega parlamenta sprejeta, njihov dobiček od Interrail kart lahko povečal tudi za desetkrat:
Govorimo o potencialno več kot 5 milijonih mladih. Glede na veljavne cene bi to lahko prineslo med eno milijardo ali milijardo in pol evrov prihodkov.
Tudi drugi evropski železniški prevozniki pozdravljajo pobudo evropskih poslancev. Menijo, da je to lahko dobra promocija za potovanja z vlaki. Rovšnik pravi, da je “zadeva pozitivna in da se je ne bi smeli otepati” in hkrati zagotavlja, da 5 milijonov novih potnikov ne bi povzročilo prevelike gneče na vlakih.
A dejstvo je, da vse države članice EU železniškega omrežja niti nimajo. Evropska komisija zato razmišlja tudi o tem, kako vključiti druge vrste javnega prevoza, razlaga komisarka za promet Violeta Bulc:
Za nas je najpomembnejše, da je vsaka rešitev popolnoma vključujoča. Pobuda gre v pravo smer in poiskali bomo ustrezne rešitve za mobilnost mladih na vseevropskem nivoju.
Nekateri ponudniki turističnih storitev zaradi manjše kupne moči raje kot mlade turiste privabljajo starejše, a kot razlaga Nina Pečoler z Mednarodnega inštituta za turizem so mladi potniki med 15. in 29. letom leta 2015 predstavljali več kot 23% vseh turistov, ki so se udeležili mednarodnih potovanj. Posledično je ta sektor postal eden od najhitreje rastočih segmentov mednarodnih potovanj.
“Mladi turisti neodvisno odkrivajo predvsem nove destinacije na katerih ostajajo dlje časa, skupno porabijo več denarja za potovanja kot ostali turisti in spoznavajo druge kulture, ki bogatijo njihova življenjska doživetja. Večinoma želijo odkrivati nove, turistično manj razvite destinacije ter manj časa preživijo v turistično bolj obleganih krajih. Mladi iz generacij 1980 do 2000 predstavljajo vplivne skupine potnikov, katerim tehnologija služi kot orodje za komuniciranje s širšo javnostjo. Večinoma delijo svoje navdušenje nad drugimi kraji in doživetji. Motivi potovanj so različni, prevladujejo pa potovanja povezana s študijem, prostovoljstvom, učenjem tujega jezika ali dela,” še dodaja Pečolerjeva. Na Mednarodnem inštitutu za turizem pobudo Evropskega parlamenta pozdravljajo, saj menijo, da je vsaka ideja, ki dodatno spodbuja mobilnost mladih in jim olajša potovanja do želene destinacije, korak v smeri socialno-ekonomskega razvoja.
Med cilji pobude so evropski poslanci naštevali večjo mobilnost mladih, enak dostop do mednarodnih potovanj, boj proti nezaposlenosti mladih, premagovanje stereotipov zaradi osebnega stika z drugačnimi, sklepanje mednarodnih prijateljstev in odnosov, več zanimanja mladih za EU in njene institucije ter politične procese.
Izredni profesor doktor Gregor Tomc z ljubljanske Fakultete za družbene vede pravi, da je večina teh ciljev nedosegljivih:
Problem EU je podoben, kot ga je imela nekoč Jugoslavija. Dejstvo je, da v EU ni Evropejcev, so le predstavniki nacionalnih držav. Tovrstne akcije so zaradi tega same po sebi čisto v redu. Zakaj 18-letniki ne bi dobili subvencioniranega potovanja po Evropi? To pa je tudi njihov skrajni domet.
Prav tako z enkratno izkušnjo nekajtedenskega potovanja po Evropi ne bi mogli preseči ksenofobije in trdo ugnezdenih stereotipov o drugih in drugačnih. Evropska komisija pa bi morala premisli tudi, kako vključiti 18-letnike iz nižjih slojev. Kot pravi dr. Tomc bi namreč, če ti ne bi imeli posebne prednosti napram vrstnikom iz premožnejših družin, vzpostavili le novo obliko diskriminacije.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Poslanci Evropskega parlamenta so sredi septembra podprli pobudo, da bi vsakemu državljanu Evropske unije ob 18. rojstnem dnevu podarili brezplačno vozovnico Interrail. Na ta način naj bi mladi laže »odkrili lepote in raznovrstnost Evrope«, poleg tega naj bi s tem ukrepom spodbujali njihov občutek pripadnosti EU. Predlog trenutno preučuje Evropska komisija, ki je prvotno idejo že takoj na začetku nekoliko oklestila, saj je predlagala, da bi pripravili loterijo za brezplačne vozovnice. Če bi se zanje odločilo od 50 do 70 odstotkov mladih, bi namreč po nekaterih izračunih to Evropsko unijo stalo kar 1,5 milijarde evrov.
Družbene in gospodarske razsežnosti pobude Evropskega parlamenta
Poslanci Evropskega parlamenta so sredi septembra podprli pobudo, da bi vsakemu državljanu Evropske unije ob 18. rojstnem dnevu podarili brezplačno vozovnico Interrail. Na ta način naj bi mladi laže »odkrili lepote in raznovrstnost Evrope«, poleg tega naj bi s tem ukrepom spodbujali njihov občutek pripadnosti EU. Predlog trenutno preučuje Evropska komisija, ki je prvotno idejo že takoj na začetku nekoliko oklestila, saj je predlagala, da bi pripravili loterijo za brezplačne vozovnice. Če bi se zanje odločilo od 50 do 70 odstotkov mladih, bi namreč po nekaterih izračunih to Evropsko unijo stalo kar 1,5 milijarde evrov.
Po podatkih Eurostata je 18-letnikov, ki bi bili upravičeni do Interrail vozovnice za potovanje po Evropi, letno okoli 5 milijonov. V Sloveniji 18 let zadnja leta dopolni med 17 in 18 tisoč mladih. Eden od teh, ki bi se lahko odpravili na brezplačno potovanje, če bi bila pobuda sprejeta že v letošnjem letu, je tudi Nejc Arnež. Kot pravi, bi se na potovanje, če bi mu Interrail karto podarila EU, zagotovo odpravil. Denar za prenočišče, hrano in druga izdatke bi zaslužil z delom, ali bi si ga sposodil od staršev. Njegova prva izbira bi bil Pariz, saj se mu zdi, da je to zelo lepo mesto, z veliko znamenitosti, ki bi si jih lahko ogledal. “Mislim, da bi tako lahko spodbudili mlade, da čimveč potujejo, da si ogledajo svet, spoznajo navade in kulture različne ljudi. Da bi si razširili spekter, videli, kako je drugje, in tako ugotovili, da v Sloveniji ni tako slabo, kot se zdaj zdi,” še dodaja 18-letnik.
Na ravni Evrope zadnja leta prodajo okoli 300 tisoč Interrail kart, v kar so všteti kupci vseh starosti in vse različice karte, ne le enomesečne, ki naj bi jih prejeli polnoletni Evropejci. Slovenske železnice pa letno prodajo okoli 500 različnih Interrail kart. Kot razlaga Miloš Rovšnik, pomočnik direktorja Slovenskih železnic – Potniški promet, bi se, če bi bila pobuda Evropskega parlamenta sprejeta, njihov dobiček od Interrail kart lahko povečal tudi za desetkrat:
Govorimo o potencialno več kot 5 milijonih mladih. Glede na veljavne cene bi to lahko prineslo med eno milijardo ali milijardo in pol evrov prihodkov.
Tudi drugi evropski železniški prevozniki pozdravljajo pobudo evropskih poslancev. Menijo, da je to lahko dobra promocija za potovanja z vlaki. Rovšnik pravi, da je “zadeva pozitivna in da se je ne bi smeli otepati” in hkrati zagotavlja, da 5 milijonov novih potnikov ne bi povzročilo prevelike gneče na vlakih.
A dejstvo je, da vse države članice EU železniškega omrežja niti nimajo. Evropska komisija zato razmišlja tudi o tem, kako vključiti druge vrste javnega prevoza, razlaga komisarka za promet Violeta Bulc:
Za nas je najpomembnejše, da je vsaka rešitev popolnoma vključujoča. Pobuda gre v pravo smer in poiskali bomo ustrezne rešitve za mobilnost mladih na vseevropskem nivoju.
Nekateri ponudniki turističnih storitev zaradi manjše kupne moči raje kot mlade turiste privabljajo starejše, a kot razlaga Nina Pečoler z Mednarodnega inštituta za turizem so mladi potniki med 15. in 29. letom leta 2015 predstavljali več kot 23% vseh turistov, ki so se udeležili mednarodnih potovanj. Posledično je ta sektor postal eden od najhitreje rastočih segmentov mednarodnih potovanj.
“Mladi turisti neodvisno odkrivajo predvsem nove destinacije na katerih ostajajo dlje časa, skupno porabijo več denarja za potovanja kot ostali turisti in spoznavajo druge kulture, ki bogatijo njihova življenjska doživetja. Večinoma želijo odkrivati nove, turistično manj razvite destinacije ter manj časa preživijo v turistično bolj obleganih krajih. Mladi iz generacij 1980 do 2000 predstavljajo vplivne skupine potnikov, katerim tehnologija služi kot orodje za komuniciranje s širšo javnostjo. Večinoma delijo svoje navdušenje nad drugimi kraji in doživetji. Motivi potovanj so različni, prevladujejo pa potovanja povezana s študijem, prostovoljstvom, učenjem tujega jezika ali dela,” še dodaja Pečolerjeva. Na Mednarodnem inštitutu za turizem pobudo Evropskega parlamenta pozdravljajo, saj menijo, da je vsaka ideja, ki dodatno spodbuja mobilnost mladih in jim olajša potovanja do želene destinacije, korak v smeri socialno-ekonomskega razvoja.
Med cilji pobude so evropski poslanci naštevali večjo mobilnost mladih, enak dostop do mednarodnih potovanj, boj proti nezaposlenosti mladih, premagovanje stereotipov zaradi osebnega stika z drugačnimi, sklepanje mednarodnih prijateljstev in odnosov, več zanimanja mladih za EU in njene institucije ter politične procese.
Izredni profesor doktor Gregor Tomc z ljubljanske Fakultete za družbene vede pravi, da je večina teh ciljev nedosegljivih:
Problem EU je podoben, kot ga je imela nekoč Jugoslavija. Dejstvo je, da v EU ni Evropejcev, so le predstavniki nacionalnih držav. Tovrstne akcije so zaradi tega same po sebi čisto v redu. Zakaj 18-letniki ne bi dobili subvencioniranega potovanja po Evropi? To pa je tudi njihov skrajni domet.
Prav tako z enkratno izkušnjo nekajtedenskega potovanja po Evropi ne bi mogli preseči ksenofobije in trdo ugnezdenih stereotipov o drugih in drugačnih. Evropska komisija pa bi morala premisli tudi, kako vključiti 18-letnike iz nižjih slojev. Kot pravi dr. Tomc bi namreč, če ti ne bi imeli posebne prednosti napram vrstnikom iz premožnejših družin, vzpostavili le novo obliko diskriminacije.
Vsi ljudje bomo v nekem trenutku umrli, do takrat pa je prav, da živimo čim bolj polno življenje, tudi ko smo resno bolni in se naše življenje izteka. Kako lahko izkažemo spoštovanje ter ohranimo dostojanstvo resno bolnim in umirajočim? Kako dojemamo smrt danes in zakaj jo odrivamo iz našega življenja? Zakaj je pomembno, da človek ne umre sam? Zakaj je v tej luči izjemno pomembna krepitev paliativne oskrbe? O tem v tokratni posebni praznični oddaji v terminu ob 17.00 na Prvem. Gostje: dr. Maja Ebert Moltara, vodja paliativnega tima na Onkološkem inštitutu in državna koordinatorica paliativne oskrbe; dr. Gabriel Kavčič, župnik v Župniji Vipava in moralni teolog; Olga Petrak, zastopnica pacientovih pravic.
Plečnikove Žale, ki se nahajajo nekoliko stran od centra Ljubljane, predstavljajo največje pokopališče v Sloveniji. Odprle so se leta 1906, danes pa obsegajo 38 hektarjev površin s 40 tisoč grobovi in več kot 150 tisoč pokopanimi. Poleg vloge pokopališča pa imajo še veliko umetniško in arhitekturno vrednost. Večino Žal je zasnoval Jože Plečnik, pri ureditvi pokopališča in nagrobnikov pa so sodelovali tudi drugi pomembni arhitekti, kot so Ivan Vurnik, Edvard Ravnikar, Vlasto Kopač in drugi. Po ljubljanskih Žalah se je sprehodila Lucija Vidergar. Bere Marko Rozman.
Osrednje vprašanje posebne praznične oddaje ob dnevu reformacije je, kako revolucionarni duh protestantizma 16. stoletja nagovarja sociokulturni in duhovni okvir slovenstva v današnjem času. Gostje: mag. Leon Novak, škof evangeličanske cerkve v Sloveniji; akademik dr. Marko Jesenšek, slavist, strokovnjak za zgodovino slovenskega jezika; dr. Borut Holcman, prof. pravne zgodovine na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru; dr. Klaudija Sedar, jezikoslovka, direktorica murskosoboškega Zavoda Primož Trubar.
Lahko bi rekli, da je bil to skupen imenovalec posveta in konference, ki sta potekala ta mesec v Ljubljani. Na posvetu v Državnem svetu z naslovom Mobilnost in spletna dostopnost za invalide in starejše – povezovanje znanj in izkušenj za vključujočo družbo - so strokovnjaki predstavili različne vidike mobilnosti invalidov in starejših ter rešitve, ki jih želijo povezati v enotno državno platformo z imenom Zgodba petih prostorov. Ta bo omogočila boljšo kakovost življenja oseb z različnimi invalidnostmi. Na konferenci Vključujoča in dostopna družba – Nove investicije in skupni razvoj pa so predstavili dosedanje delo na področju dostopnosti in se zavzeli, kako v lokalnem okolju spodbuditi sodelovanje pri načrtovanju novih investicij.
V Volkswagnu, največjem evropskem avtomobilskem proizvajalcu, ki napoveduje zapiranje tovarn, rezanje plač in odpuščanja, je danes potekal drugi krog pogajanj s sindikati, ki grozijo s stavkami. Zakaj je podjetje v težavah, kaj pravijo poslovni rezultati, ali smo priča začetku konca velikega nemškega izvoznega čudeža in blagostanja? Z dopisnico RTV iz Nemčije Majo Derčar.
Tekstilna industrija je takoj za naftno druga največja onesnaževalka na svetu. Slovenska gospodinjstva so lansko leto zbrala več kot 1800 ton odpadnih oblačil, kažejo podatki Statističnega urada. Da je hitra moda, torej prodaja cenenih oblačil za le nekaj evrov in sledenje hitro spreminjajočim se modnim trendom, velik problem sodobnega časa, priča tudi raziskava društva Ekologi brez meja iz leta 2019.
Medvrstniško nasilje je še kako aktualna in prisotna tema, ki vpliva tudi na medosebne odnose znotraj družine ter med družinami. O tem govori tudi dramski tekst Bog masakra. Ta bo zaživel v radijski igri, premierno nocoj ob 21.uri. Pogovarjali smo se z režiserko radijske igre Špelo Kravoger.
Gospodarska kriza v Nemčiji se zaostruje. Danes bodo stavkali zaposleni v kovinski in elektro industriji. Napovedan je nočni protest pred tovarno nemškega avtomobilskega proizvajalca Volkswagen. Slovensko gospodarstvo je še vedno zelo povezano z Nemčijo in pričakovati je, da bodo nemško krizo najbolj občutila avtomobilska industrija. Delodajalci pričakujejo subvencioniranje čakanja na delo ter krajšega delovnega časa ter moratorij na kredit ali prestrukturiranje kredita. O vplivu dogajanja v Nemčiji na domačo avtomobilsko industrijo ter o kratkoročnih in dolgoročnih državnih ukrepih – vse to v pogovoru Urške Valjavec z izrednim profesorjem Fakultete za družbene vede Anžetom Burgerjem.
Zaradi zaostrovanja odnosov med Zahodom in Kitajsko in želje po zmanjšanju odvisnosti od tega orjaškega trga vse bolj zaželena gospodarska in tudi geopolitična partnerica Zahoda postaja Indija. To hitro rastoče, raznoliko in ambiciozno gospodarstvo ponuja priložnosti tudi za slovenska podjetja. Lani je menjava med državama dosegla 1,7 milijarde evrov, od tega slovenski izvoz v Indijo pičlih 111 milijonov. O priložnost, izzivih in izkušnjah so gospodarstveniki, ekonomisti, politiki in diplomati nedavno razpravljali tudi na poslovni konferenci na Gospodarski zbornici. Nekaj ugotovitev povzema Erika Štular.
Minula leta v družbeni in politični realnosti bi lahko označili za prelomna, saj se liberalna in demokratična Evropa obrača v desno. Zaskrbljujoča pa je krepitev njene skrajne različice. Od kod je prišel ta zasuk, kje ležijo družbeni vzroki za širitev skrajno desne miselnosti, kaj ta sploh sploh zagovarja in zakaj so njene ideje lahko problematične? Več v prispevku Klare Draškovič, ki se je pogovarjala s kanadskim novinarjem Michaelom Colbornom, ki raziskuje skrajno desna gibanja v Evropi.
Na Gospodarski zbornici Slovenije je potekala predstavitev nekateri poslovnih dosežkov slovenskih podjetij na trgu Savdske Arabije. Njeno gospodarstvo je največje na Bližnjem vzhodu in 17. na svetu. Slovenija je imela s Savdsko Arabijo v letu 2023 za 1.132 mio EUR blagovne menjave. Največ naša država v kraljevino izvozi farmacevtskih izdelkov, pri uvozu pa so v ospredju mineralna goriva. Blagovna menjava je torej precej neuravnotežena, glavnina menjave je uvoz v Slovenijo. Ministrstvo za gospodarstvo je že lani poudarilo, da pripravlja ukrepe za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Za savdske investitorje je gotovo zgovoren podatek, da ima Slovenija eno najnižjih davčnih stopenj na dobiček podjetij v EU ter ponuja davčne olajšave in spodbude za vlagatelje. Glavni namen tokratnega dogodka je torej bil spodbuditi slovenska podjetja k premisleku o širitvi poslov v Savdsko Arabijo ter deliti poslovne zgodbe tistih podjetij, ki so na tem trgu že uspela.
V Ljubljani danes poteka Karierni sejem z geslom "Polje, kdo bo tebe ljubil" in izraža skrb za prihodnost dela v hitro spreminjajočem se svetu. V Sloveniji namreč beležimo vedno večje pomanjkanje delovne sile, trenutno je največje povpraševanje po delavcih v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih, zdravstvu in socialnem varstvu. Karierni sejem je v prestolnico privabil 113 razstavljalcev. Sejem je obiskala Lana Furlan.
Mladinska zveza Brez izgovora je dostopnost alkoholnih in tobačnih izdelkov preverjala z metodo skrivnega nakupovanja, pri kateri mladoletna oseba skuša kupiti alkoholno pijačo oziroma tobačni izdelek. Raziskava je pokazala, da bi več kot 60 % sodelujočih mladih brez težav izvedlo nakup alkoholne pijače, nekoliko spodbudnejši so rezultati pri tobačnih izdelkih. Podobno ugotavljajo tudi pri Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer kot posebej problematične izpostavljajo nakupe prek spleta.
Napnite ušesa! Pričenja se 17. festival Godibodi, namenjen promociji nove kakovostne slovenske glasbe. Letos se prvič odvija v Cankarjevem domu, kjer se predstavljajo štiri zasedbe: Hostnik pa Krečič, Kiki, Belin in Nakána. Festival je pred 16 leti nastal kot platforma za predstavljanje novih glasbenih izdaj založbe Celinka, ki jih je do danes že preko 200 – in tudi vsi letošnji nastopajoči na oder Kluba Cankarjevega doma prinašajo vsak svojo svežo glasbeno izdajo. O festivalu Godibodi nam na Prvem spregovori njegov umetniški vodja Janez Dovč.
Po veliki vodni ujmi avgusta lani je država skoraj tisoč podjetjem in 7500 lastnikom poškodovanih stanovanj izplačala predplačila sredstev za pomoč pri nujnih obnovitvenih delih. Zdaj morajo pristojnim ministrstvom posredovati dokazila o obnovi, da jim bodo dokončno odmerili višino sredstev, ki jim pripadajo. V obeh primerih so postopki dolgotrajni predvsem zaradi razčiščevanja o tem, kaj so upravičeni stroški in katera dokazila je treba priložiti.
Ženske na kmetijah imajo posebno poslanstvo, delujejo tako v dobro družbe, podeželja, celo ohranjajo dediščino, so prostovoljke in še marsikaj. Vsako leto že 21 let razglasijo kmetico leta. Letos je ta naziv prejela Marjana Kogelnik s kmetije Klančnik pri Dravogradu. Kmetija je tako velika, da obiskovalce po njej popeljejo kar z vlakcem. Kmetica leta pa je kot vse dozdajšnje kmetice izjemna ženska. Obiskala jo je Metka Pirc, ki je skušala tudi razvozlati, kaj je na Koroškem takega, da od tam prihaja že kar pet kmetic leta.
Inštitut za slavistiko na celovški Univerzi Alpe Adria bo prihodnje leto praznoval 50-letnico delovanja. S svojimi študijskimi programi slovenščine, tako na pedagoški kot nepedagoški smeri, pa skrbi tudi za izobrazbo usposobljenih profesoric in profesorjev slovenskega jezika. Teh na avstrijskem Koroškem primanjkuje. Kako poteka študij na slovenistiki, kdo se nanj vpiše in zakaj, pojasnjujejo namestnica vodje Inštituta prof. dr. Tatjana Vučajnk ter študentke Klavdija Kajtna, Lara Žnidar in Tina Matovič. Bodo po končanem študiju ostale v Avstriji in pomagale koroškim Slovencem?
Magdalena Kulnik je bila septembra letos za dve leti imenovana na mesto ravnateljice Slovenske gimnazije v Celovcu, ki je za ohranjanje slovenščine in slovenskega izročila izjemno pomembna. V Celovcu deluje že od leta 1957. Mlajša »sestra«, Dvojezična trgovska akademija, pa pod svoje okrilje mlade sprejema od leta 1990, zadnjih 11 let pa je njen ravnatelj Hans Pogelschek. Obe šoli delujeta pod skupno streho, ravnateljica in ravnatelj pa sta nam zaupala, da tudi sicer odlično sodelujeta. Srečala sta se tudi pred radijskim mikrofonom v osončenem začasnem studiu na Janežičevem trgu v Celovcu. O vlogi obeh izobraževalnih ustanov, o vpisu, programu ter popotnici, ki jo mladi ob formalni izobrazbi dobijo v teh letih, sta spregovorila v pogovoru z Mojco Delač.
V terenskem studiu Prvega v Celovcu so se naši ekipi pridružili tudi tukajšnji medijski ustvarjalci, predstavniki vseh glavnih medijev koroških Slovencev. Ponudbo posameznega medija ter izzive, s katerimi se pri svojem delu srečujejo, so nam predstavili Mateja Rihter, glavna urednica slovenskega cerkvenega tednika Nedelja, Sebastjan Trampusch, glavni urednik slovenskega tednika Novice, Gabriel Lipuš, poslovodja Radia Agora in Marjan Velik, glavni urednik slovenskega programa ORF.
Ob prihodu v središče Celovca, na križišču Viktringer Ringa in ceste 10. oktobra, nas pozdravi stavba Celovške Mohorjeve. Zgodovina založbe in stavbe, v kateri domuje, je polna preizkušenj tako kot celotna zgodovina koroških Slovencev. Palača, zgrajena 1893 in 94, je bila odraz pomembne vloge, ki jo je takrat imela založba, ustanovljena dobrih 40 let prej. Po koncu prve svetovne vojne je bila Celovška Mohorjeva prepovedana, zato je za slabo desetletje dejavnost preselila v Slovenijo. Leta 1940 so stavbo nacionalizirali, založba pa se je lahko vanjo vrnila šele leta 1955, ko so Mohorjevo hišo zapustile angleške zasedbene sile. Danes je v njej poleg založbe in knjigarne sedež več organizacij koroških Slovencev. Mohorjeva pa ima tam tudi zasebni vrtec in dvojezično ljudsko šolo. Kaj vse se dogaja v tej palači? Pridružite se nam na sprehodu po stavbi, ki je hkrati tudi sprehod skozi zgodovino koroških Slovencev in odraz njihove sedanjosti.
Neveljaven email naslov