Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakonsko predpisana najnižja urna postavka je 4,73€ bruto, trenutna povprečna urna postavka pa je 5,7€ bruto in še narašča, saj ponudba del presega povpraševanje. Praksa kaže, da se ogromno študentskih del prelije v redne zaposlitve.
Zakonsko predpisana najnižja urna postavka je 4,73€ bruto, trenutna povprečna pa 5,7€ bruto in še narašča, saj ponudba presega povpraševanje
Poletne počitnice mladim ne predstavljajo zgolj oddiha in zabave, pač pa je to tudi čas, ko lahko za krajše obdobje poprimejo za delo in spoznajo delovni proces ter osnovne zakonitosti rednih zaposlitev. Študentje in dijaki imajo letos na voljo rekordno veliko ponudbo prostih počitniških del, pravi Vesna Miloševič Zupančič, strokovnjakinja za mlade in trg dela pri E-študentskem servisu, prek katerega je lani delalo več kot 44.000 študentov in dijakov.
»Samo na našem Študentskem servisu je trenutno okrog 4200 ponujenih del, kar kaže na dobre razmere na trgu dela. Mladi imajo tako možnost izbire, kar s pridom izkoriščajo – ko iščejo delo, pogosto gledajo urno postavko, dijaki, ki niso tako mobilni v smislu vozniškega izpita, pa gledajo predvsem bližino doma in tudi ugled delodajalca.«
Zakonsko predpisana najnižja urna postavka znaša 4,73€ bruto, trenutna povprečna urna postavka pa je 5,7€ bruto in še narašča, saj ponudba del presega povpraševanje. Najbolje plačana so tista dela, ki zahtevajo določeno predznanje, opravljene izpite ali tečaje, npr. poučevanje, inštrukcije, računalništvo in programiranje. Zaslužek je sicer še vedno eden od glavnih motivov za počitniško delo, ima pa vse več študentov in dijakov v mislih tudi pridobljene izkušnje in bodočo zaposlitev, dodaja Vesna Miloševič Zupančič.
»Po naših podatkih se ogromno študentskih del potem prelije v redne zaposlitve – najprej pride dijak med počitniškim časom na prakso, nato pa nadaljuje s počitniškim delom in kot študent že opravlja zahtevnejša dela. Podjetja sčasoma ugotovijo, da je nepogrešljiv oziroma da ga potrebujejo, hkrati pa ima tudi dijak ali študent možnost spoznati podjetje in ugotoviti, ali mu je tam sploh všeč in to se pogosto konča z redno zaposlitvijo po končanem šolanju.«
Počitniško delo sicer lahko opravljajo vsi, ki imajo status dijaka ali študenta in tudi osnovnošolci, ki so že dopolnili 15 let. Delajo lahko tudi mladi s statusom izrednega dijaka oziroma študenta in so mlajši od 26 let ter tujci, ki pri nas v okviru mednarodnih izmenjevalnih programov opravljajo študijske obveznosti. Pomembno je, da študentski servis pred pričetkom dela posamezniku izda napotnico, saj se v nasprotnem primeru to delo smatra kot delo na črno.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zakonsko predpisana najnižja urna postavka je 4,73€ bruto, trenutna povprečna urna postavka pa je 5,7€ bruto in še narašča, saj ponudba del presega povpraševanje. Praksa kaže, da se ogromno študentskih del prelije v redne zaposlitve.
Zakonsko predpisana najnižja urna postavka je 4,73€ bruto, trenutna povprečna pa 5,7€ bruto in še narašča, saj ponudba presega povpraševanje
Poletne počitnice mladim ne predstavljajo zgolj oddiha in zabave, pač pa je to tudi čas, ko lahko za krajše obdobje poprimejo za delo in spoznajo delovni proces ter osnovne zakonitosti rednih zaposlitev. Študentje in dijaki imajo letos na voljo rekordno veliko ponudbo prostih počitniških del, pravi Vesna Miloševič Zupančič, strokovnjakinja za mlade in trg dela pri E-študentskem servisu, prek katerega je lani delalo več kot 44.000 študentov in dijakov.
»Samo na našem Študentskem servisu je trenutno okrog 4200 ponujenih del, kar kaže na dobre razmere na trgu dela. Mladi imajo tako možnost izbire, kar s pridom izkoriščajo – ko iščejo delo, pogosto gledajo urno postavko, dijaki, ki niso tako mobilni v smislu vozniškega izpita, pa gledajo predvsem bližino doma in tudi ugled delodajalca.«
Zakonsko predpisana najnižja urna postavka znaša 4,73€ bruto, trenutna povprečna urna postavka pa je 5,7€ bruto in še narašča, saj ponudba del presega povpraševanje. Najbolje plačana so tista dela, ki zahtevajo določeno predznanje, opravljene izpite ali tečaje, npr. poučevanje, inštrukcije, računalništvo in programiranje. Zaslužek je sicer še vedno eden od glavnih motivov za počitniško delo, ima pa vse več študentov in dijakov v mislih tudi pridobljene izkušnje in bodočo zaposlitev, dodaja Vesna Miloševič Zupančič.
»Po naših podatkih se ogromno študentskih del potem prelije v redne zaposlitve – najprej pride dijak med počitniškim časom na prakso, nato pa nadaljuje s počitniškim delom in kot študent že opravlja zahtevnejša dela. Podjetja sčasoma ugotovijo, da je nepogrešljiv oziroma da ga potrebujejo, hkrati pa ima tudi dijak ali študent možnost spoznati podjetje in ugotoviti, ali mu je tam sploh všeč in to se pogosto konča z redno zaposlitvijo po končanem šolanju.«
Počitniško delo sicer lahko opravljajo vsi, ki imajo status dijaka ali študenta in tudi osnovnošolci, ki so že dopolnili 15 let. Delajo lahko tudi mladi s statusom izrednega dijaka oziroma študenta in so mlajši od 26 let ter tujci, ki pri nas v okviru mednarodnih izmenjevalnih programov opravljajo študijske obveznosti. Pomembno je, da študentski servis pred pričetkom dela posamezniku izda napotnico, saj se v nasprotnem primeru to delo smatra kot delo na črno.
Danes mineva natančno 70 let od rojstva legendarnega slovenskega alpinista in pisca Jerneja Nejca Zaplotnika. Z menoj v studiu je Jure K. Čokl, ki v nedeljo pripravlja oddajo Sledi časa, v kateri bo s sogovorniki iskal odgovore na vprašanje, kakšen je bil nejc Zaplotnik kot osebnost. Nejc se je sicer rodil v Rupi pri Kranju leta 1952 in potem v samo 27-ih letih priplezal na vrh sveta – v vseh pogledih. Ko so leta 1979 v sklopu jugoslovanske alpinistične odprave prišli na vrh sveta po prvenstveni smeri, so postali take zvezde, da je takrat celo naša radijska postaja spremljala njihov prihod na letališče. Pred mikrofonom je bil najin kolega, legendarni Rajko Dolinšek. Nejc Zaplotnik je bil prvo ime te uspešne odprave, ki je že s svojo pojavo zbujal pozornost, se spominja naš najuspešnejši himalaist in njegov velik prijatelj, Viki Grošelj. Da je bil res tak, potrjuje tudi njegov soplezalec in človek, ki je z njim kot prvi stal na Everestu, eden izmed najboljših alpinistov na svetu in prejemnik zlatega cepina za življenjsko delo, Andrej Štremfelj. Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.
Po številu presajenih človeških src na milijon prebivalcev je naša država v samem svetovnem vrhu. Le leta 2019 se je na prvem mestu izmenjala z Združenimi državami Amerike. Veliko zaslug za ta uspeh ima Javni zavod Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv, ki ga je pred dvajsetimi leti soustanovila in do letošnjega leta tudi uspešno vodila prim. Danica Avsec. Specialistka intenzivne medicine in anestezije pravi, da darovanje organov ni samo medicinski postopek, ampak sega globlje. Foto: Slovenija-transplant
Ob 30. obletnici začetka vojne v Bosni in Hercegovini je zavod Divja misel s partnerji pripravil razstavi, ki izpričujeta stiske, občutenja in zgodbe prvih bosansko-hercegovskih beguncev, ki so prebegnili v Slovenijo.
Mineva 80 let od pregona koroških Slovencev z njihovih domov. 14. in 15. aprila 1942 so namreč z njihovih domačij odpeljali skoraj 1000 koroških Slovencev, najprej v zbirno taborišče v Žrelcu pri železniški postaji v Celovcu, nato pa z vlaki v taborišča tretjega rajha, namenjena zbiranju nemško govorečih, ki bi jih nato naselili na okupiranih ozemljih. Na domačije pregnanih koroških Slovencev so naselili nemško govoreče iz Kanalske doline. Pregnani so se vrnili konec vojne leta 1945 in naleteli na izropane domove ali pa so v njih gospodarili tujci. Gre za še eno od travmatičnih izkušenj koroških Slovencev, o kateri se pogovarjamo z zgodovinarjem, predsednikom Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu Valentinom Simo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualno dogajanje v Ukrajini komentira naš zunanjepolitični komentator in nekdanji dopisnik iz Moskve Miha Lampreht.
V Veroni se v teh dneh odvija ena osrednjih vinarskih prireditev v svetu, sejem Vinitaly. Dogodek s častivredno tradicijo je tokrat znova odprl vrata po dveh letih, na njem pa se predstavlja na tisoče razstavljavcev iz vseh italijanskih dežel in številnih držav sveta. Slovenska udeležba je tokrat še posebej močna, pozornost javnosti pa so včeraj vzbudila zlasti slovenska oranžna vina. Vinitaly je obiskal naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Mesec april je mesec čistilnih akcij. V Ljubljani prav danes poteka osrednja čistilna akcija. Čistimo tudi manjše kraje, potoke in reke. V sredini marca so potapljači v 30. Mednarodni ekološki akciji Drava 2022 v Mariboru, na Ptuju in v Varaždinu odstranjevali odpadke iz reke Drave. Tradicionalno bodo potapljači čistili Ljubljanico, in sicer 23. aprila. Ali smo v zadnjem desetletju postali bolj osveščeni, je eno do vprašanj za Katjo Sreš, predsednico društva Ekologi brez meja.
V Državnem zboru se je ob 14. uri sklenil že 32-ti nacionalni otroški parlament, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine. V veliki parlamentarni dvorani se je zbralo 112 otrok iz vse države. V okviru teme Moja poklicna prihodnost so opozarjali na pomembnost informiranja o poklicih prihodnosti, o vplivu pandemije covida-19 na izbiro poklica in o problemih šolskega sistema.
Se ljudje na volitvah odločamo racionalno ali emocionalno? Kaj vse vpliva na to, koga bomo obkrožili na volilnih lističih? Lahko rečemo, da so ene izbire bolj ali manj pametne od drugih? S psihologom Žanom Lepom, mladim raziskovalcem in asistentom na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, se je pogovarjala Cirila Štuber.
Vam je znana ta rutina: zjutraj se odpravite v kavarno, vzamete časopis, natakar pa vam, ker ste stalni gost, prinese vašo izbrano kavo? Eno izmed zbirališč Ljubljančanov in Ljubljančank je že od leta 1905 odprta kavarna Union, v kateri se je v stoletjih zvrstilo kar nekaj intelektualcev, umetnikov, boemov, nastale so različne zgodbe in anekdote. S prenovo Kavarne pa želijo ponuditi mešanico tradicije in sodobnosti. O kavarnah pri nas in po svetu v prispevku Tine Lamovšek.
8. aprila 1971 v Londonu se je na prvem svetovnem romskem kongresu rodil romski aktivizem. Slednjega prevzemajo tudi mladi v Mariboru, ki so današnji dan namenili prav posebni ciljni skupini.
Avto-moto zveza Slovenije in Rdeči križ Slovenije aprila po Sloveniji izvajata brezplačne obnovitvene tečaje prve pomoči. Na triurnem tečaju udeleženci lahko osvežijo svoja znanja in veščine o temeljnih postopkih oživljanja ter drugih najnujnejših ukrepih prve pomoči. Tečaj je že potekal v Radovljici in obiskala ga je obiskala tudi Romana Erjavec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V okviru festivala Trigger, ki je v Ljubljani in Mariboru potekal prejšnji teden, je gostovala tudi producentka, umetnica in okolijska aktivistka Pippa Bailey. V svojem delu, ki je razpeto med Združeno kraljestvo in Avstralijo, raziskuje možnost povezovanja različnih delov družbe z namenom reševanja družbenih problemov in kriz. Predvsem jo zanimata okolijska problematika in enakost spolov. Pri reševanju teh problemov je treba pustiti ob strani svoj ego, pravi, se sprijazniti s stvarmi, ki jih ne vemo ter se hkrati zanašati na znanja, ki jih imamo. Z njo se je pogovarjal Miha Žorž.
Neveljaven email naslov