Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odpadna embalaža se vnovič kopiči na dvoriščih komunalnih podjetij in zbirnih centrov, saj so država in družbe za prevzemanje odpadne embalaže še zmeraj v sporu glede tega, koliko embalaže so slednje dolžne prevzemati. V komunalnih podjetjih opozarjajo, da utegne ob neukrepanju države do konca leta pri njih ostati do 40 tisoč ton embalaže.
Direktor ljubljanske Snage: Kupi odpadkov predstavljajo požarno nevarnost
Odpadna embalaža se vnovič kopiči na dvoriščih komunalnih podjetij in zbirnih centrov, saj so država in družbe za prevzemanje odpadne embalaže še zmeraj v sporu glede tega, koliko embalaže so slednje dolžne prevzemati. V komunalnih podjetjih opozarjajo, da utegne ob neukrepanju države do konca leta pri njih ostati do 40 tisoč ton embalaže.
Upravno sodišče je namreč v začetku leta pritrdilo družbi Interseroh, da je dolžna prevzemati le toliko odpadne embalaže, kolikor ima pogodbeno določeno – kot je znano, pri nas embalažnino plačujejo le podjetja, ki dajo na trg več kot 15 ton embalaže na leto. Ostalih pet družb za ravnanje z opadno embalažo je prepričanih, da sodba velja tudi zanje. Država to sicer skuša reševati s spremembo okoljevarstvenih dovoljenj, vlada je tudi določila deleže, ki jih družbe letos morajo pobrati. Druga stran napoveduje, da se bo tega držala, a obenem grozi z uporabo pravnih sredstev. A za zdaj kupi embalaže ostajajo, prekipelo pa je predstavnikom komunalnih podjetij in zbirnih centrov. V ljubljanskem regijskem centru za ravnanje z odpadki je trenutno 2000 ton nerazvrščene embalaže. Direktor Snage Janko Kramžar:
»Ta trenutek je nujno in zahtevamo, da se dvorišča izpraznijo. Ali to naredi država tako, kot smo predlagali, da uvede nek interventni odvoz, ali poblasti nas izvajalce in zagotovi sredstva, ali uspe prisiliti družbe za ravnanje z odpadno embalažo, da to naredijo.«
Center kmalu ne bo več požarno varen, dodaja Kramžar, saj bodo kupi odpadkov preplavili tudi površine, ki so sicer namenjene gašenju in preprečujejo širjenje ognja. Odpadki se kopičijo tudi drugod, v Celju je trenutno 1000 ton neprevzete embalaže, v Pomurju 500 ton in na Koroškem okoli 100 ton – a to seveda ni vse. Veliko težavo pa predstavljajo tudi odpadne sveče.
Sicer pa bo po prepričanju novoustanovljenega Združenja centrov za ravnanje z odpadki Slovenija potrebuje drugačen sistem – šest družb, ki prevzema embalažo in si med sabo konkurirajo, je preveč. Ministrstvu za okolje zato predlagajo, naj iz sistema izvzame vsaj embalažo iz gospodinjstev, ki naj jo prevzame družba, ki bo neprofitno organizirana. Trenutno je vse odvisno od razmer na trgu, tudi globalnem – ko se steklenice splača zbirati, se jih zbira, drugič ne. Takole jedro težav opiše Franc Cipot iz Centra za ravnanje z odpadki Puconci:
»In pri nas se uveljavi prosti trg, kar je sicer v redu. Ampak kaj se je s tem trgom zgodilo – cene embalažnin so padale. In ker so cene embalažnin padale vsako leto zaradi konkurence na trgu, embalažne družbe nimajo več denarja za to, da bi prevzemale embalažo. To je osnovni razlog. Tu nihče drug ne more napraviti reda, kot država.«
Seveda bi interventni odvoz lahko reševali z javnih naročilom, a to bi pomenilo obremeniti prebivalstvo, ki naj bi se ga sicer nagrajevalo za ločevanje odpadkov, še pojasnjujejo. Kot še opozarjajo, je težava tudi v tem, da se pri nas proizvede ogromno nekvalitetne embalaže, ki je nihče noče prevzeti, družbe za ravnanje z odpadno embalažo pa nimajo manevrskega prostora, da bi pritisnile na trgovce, saj je embalažnina, kot omenjeno, zaradi prevelike konkurence nizka. Težava je tudi v tem, da država trenutno ne ve, koliko odpadne embalaže sploh nastane – to naj bi rešila na novo uvedena obveznost poročanja za podjetja, najverjetneje pa bo v prihodnosti treba tudi spustiti mejo za plačilo embalažnine.
Na ministrstvu za okolje odgovarjajo, da se bodo kupi odpadne embalaže na dvoriščih centrov za ravnanje z odpadki zmanjšali v drugi polovici leta, predvidoma že v poletnih mesecih od julija do septembra. Zadevo po njihovih besedah že obravnavajo pristojni inšpektorji, ki ugotavljajo obveznosti družb za ravnanje z odpadno embalažo. Natančnih podatkov o tem, pri koliko komunalnih podjetij je bil nadzor opravljen in ali so kje že ukrepali, sicer nimajo. So pa bili inšpekcijski pregledi opravljeni v vseh slovenskih območnih enotah.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Odpadna embalaža se vnovič kopiči na dvoriščih komunalnih podjetij in zbirnih centrov, saj so država in družbe za prevzemanje odpadne embalaže še zmeraj v sporu glede tega, koliko embalaže so slednje dolžne prevzemati. V komunalnih podjetjih opozarjajo, da utegne ob neukrepanju države do konca leta pri njih ostati do 40 tisoč ton embalaže.
Direktor ljubljanske Snage: Kupi odpadkov predstavljajo požarno nevarnost
Odpadna embalaža se vnovič kopiči na dvoriščih komunalnih podjetij in zbirnih centrov, saj so država in družbe za prevzemanje odpadne embalaže še zmeraj v sporu glede tega, koliko embalaže so slednje dolžne prevzemati. V komunalnih podjetjih opozarjajo, da utegne ob neukrepanju države do konca leta pri njih ostati do 40 tisoč ton embalaže.
Upravno sodišče je namreč v začetku leta pritrdilo družbi Interseroh, da je dolžna prevzemati le toliko odpadne embalaže, kolikor ima pogodbeno določeno – kot je znano, pri nas embalažnino plačujejo le podjetja, ki dajo na trg več kot 15 ton embalaže na leto. Ostalih pet družb za ravnanje z opadno embalažo je prepričanih, da sodba velja tudi zanje. Država to sicer skuša reševati s spremembo okoljevarstvenih dovoljenj, vlada je tudi določila deleže, ki jih družbe letos morajo pobrati. Druga stran napoveduje, da se bo tega držala, a obenem grozi z uporabo pravnih sredstev. A za zdaj kupi embalaže ostajajo, prekipelo pa je predstavnikom komunalnih podjetij in zbirnih centrov. V ljubljanskem regijskem centru za ravnanje z odpadki je trenutno 2000 ton nerazvrščene embalaže. Direktor Snage Janko Kramžar:
»Ta trenutek je nujno in zahtevamo, da se dvorišča izpraznijo. Ali to naredi država tako, kot smo predlagali, da uvede nek interventni odvoz, ali poblasti nas izvajalce in zagotovi sredstva, ali uspe prisiliti družbe za ravnanje z odpadno embalažo, da to naredijo.«
Center kmalu ne bo več požarno varen, dodaja Kramžar, saj bodo kupi odpadkov preplavili tudi površine, ki so sicer namenjene gašenju in preprečujejo širjenje ognja. Odpadki se kopičijo tudi drugod, v Celju je trenutno 1000 ton neprevzete embalaže, v Pomurju 500 ton in na Koroškem okoli 100 ton – a to seveda ni vse. Veliko težavo pa predstavljajo tudi odpadne sveče.
Sicer pa bo po prepričanju novoustanovljenega Združenja centrov za ravnanje z odpadki Slovenija potrebuje drugačen sistem – šest družb, ki prevzema embalažo in si med sabo konkurirajo, je preveč. Ministrstvu za okolje zato predlagajo, naj iz sistema izvzame vsaj embalažo iz gospodinjstev, ki naj jo prevzame družba, ki bo neprofitno organizirana. Trenutno je vse odvisno od razmer na trgu, tudi globalnem – ko se steklenice splača zbirati, se jih zbira, drugič ne. Takole jedro težav opiše Franc Cipot iz Centra za ravnanje z odpadki Puconci:
»In pri nas se uveljavi prosti trg, kar je sicer v redu. Ampak kaj se je s tem trgom zgodilo – cene embalažnin so padale. In ker so cene embalažnin padale vsako leto zaradi konkurence na trgu, embalažne družbe nimajo več denarja za to, da bi prevzemale embalažo. To je osnovni razlog. Tu nihče drug ne more napraviti reda, kot država.«
Seveda bi interventni odvoz lahko reševali z javnih naročilom, a to bi pomenilo obremeniti prebivalstvo, ki naj bi se ga sicer nagrajevalo za ločevanje odpadkov, še pojasnjujejo. Kot še opozarjajo, je težava tudi v tem, da se pri nas proizvede ogromno nekvalitetne embalaže, ki je nihče noče prevzeti, družbe za ravnanje z odpadno embalažo pa nimajo manevrskega prostora, da bi pritisnile na trgovce, saj je embalažnina, kot omenjeno, zaradi prevelike konkurence nizka. Težava je tudi v tem, da država trenutno ne ve, koliko odpadne embalaže sploh nastane – to naj bi rešila na novo uvedena obveznost poročanja za podjetja, najverjetneje pa bo v prihodnosti treba tudi spustiti mejo za plačilo embalažnine.
Na ministrstvu za okolje odgovarjajo, da se bodo kupi odpadne embalaže na dvoriščih centrov za ravnanje z odpadki zmanjšali v drugi polovici leta, predvidoma že v poletnih mesecih od julija do septembra. Zadevo po njihovih besedah že obravnavajo pristojni inšpektorji, ki ugotavljajo obveznosti družb za ravnanje z odpadno embalažo. Natančnih podatkov o tem, pri koliko komunalnih podjetij je bil nadzor opravljen in ali so kje že ukrepali, sicer nimajo. So pa bili inšpekcijski pregledi opravljeni v vseh slovenskih območnih enotah.
V Sloveniji so v zadnjih letih zrasla številna nakupovalna središča. Pogosto je slišati očitke, da je trgovin – sploh v Ljubljani – preveč-, ter opozorila, da bi morali ljudje svoj prosti čas preživljati drugače, bolj zdravo, recimo v naravi, ne pa z nakupovanjem oziroma druženjem v trgovskih središčih. Nekateri pravijo, da nas v nakupovanje sili potrošniška družba, v kateri nenehno nekaj kupujemo, čeprav tega sploh ne potrebujemo, posamezniki so celo odvisni od nakupovanja. Po drugi pa strani pa širjenje trgovin pomeni vlaganja in s tem tudi nova delovna mesta. Kaj so torej prednosti in slabosti trgovskih središč? Živa Trček.
"V Sloveniji smo priča relativnemu zmanjševanju števila samomorov, glede na prejšnja desetletja. Tako je tudi drugje v Evropi. Smo pa še vedno nad povprečjem. Pri nas se številke gibajo malo pod 400 na leto, kar še vedno pomeni en samomor na dan," stanje v Sloveniji oriše prof. dr. Borut Škodlar, predstojnik Centra za mentalno zdravje Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.
Od 4. septembra do 9. oktobra se je in se bo skupaj zvrstilo 3.500 različnih dogodkov, ki združujejo ustvarjalne moči blizu 900 prirediteljev po vsej državi. TVU 2020 izjemoma poteka jeseni in v prilagojenih okoliščinah. Covid-19 je namreč vplival tudi na praznik učenja. Dogodkov bo nekoliko manj kot leta poprej, nekateri bodo potekali tudi prek spleta. Posebno pozornost si tudi letos zasluži štirinajsta izvedba Parade učenja. Ta manifestacija danes, 9. septembra, združuje prireditelje in vsebine na enem mestu. O konceptu Parade učenja Zvonka Pangerc Pahernik, vodja projekta Tedna vseživljenjskega učenja.
Ljubitelji šansona se bržkone še spominjajo Festivala slovenskega šansona, ki je svoj čas potekal v organizaciji glasbenega uredništva Prvega programa nacionalnega radia in največkrat pod taktirko takratne glasbene urednice, tudi interpretke šansonov, Meri Avsenak. Izvedba festivala v radijskem studiu 14, leta 2005, je bila med drugim precej pomembna tudi za nadaljnjo glasbeno pot takrat še zelo mlade pevke popularne glasbe, Severe Gjurin. Skupaj z bratom Galom Gjurinom in drugimi spremljevalnimi člani zasedbe Olivija, je tisti večer izzvenela njihova skladba Brez sramu in brez strahu, Gala Gjurina pa je žirija nagradila s priznanjem za najboljšo avtorsko glasbo. Po tem dogodku sta Severa in Gal Gjurin nadaljevala ustvarjalno obdobje in s svojimi glasbenimi deli še vedno bogatita slovensko glasbeno produkcijo. Tako je Severa Gjurin prvega septembra letos, predstavila njen čisto svež glasbeni projekt z naslovom Ali je še kaj prostora?. Navdih za naslov pa je našla prav v eni izmed svojih uspešnic Ali je še kaj prostora tam na jugu, ki je uradno izšla leta 2014. O vsebini in vzdušju skladb z najnovejšega albuma je na kratko spregovorila tudi za poslušalce Prvega programa.
Reintegracijski center v Domu Vincenca Drakslerja, kamor prostovoljno vstopajo posamezniki, ki so imeli v preteklosti težave z zasvojenostjo, praznuje deset let. Zdaj je v Centru, ki deluje pod okriljem Centra za socialno delo Gorenjske, 10 uporabnikov. V desetih letih se je za ponovno vključevanje po zdravljenju zasvojenosti odločilo 110 uporabnikov, dobra polovica na izbrani poti vztraja tudi po vključitvi v običajno življenje. Prispevek Aljane Jocif.
Spolno nasilje se ne dogaja le v skritih in temnih ulicah. Sodeč po številnih - sicer anonimnih - pričevanjih žensk lahko do spolnega nadlegovanja pride tudi v prostorih, ki jih imamo za varne. Tudi na vlaku. Instagram profil zeleznicezlom, ki je bil prvotno namenjen opisovanju prigod na slovenskih vlakih, so namreč konec julija preplavile izpovedi žensk, ki so na vlakih doživele spolno nasilje. Nadlegovali naj bi jih sopotniki in celo zaposleni na Slovenskih železnicah. V državnem podjetju očitke zavračajo in odgovarjajo, da letos niso prejeli niti ene prijave spolnega nasilja. Več Lucija Dimnik Rikić
Čez dober mesec bo minilo 100 let od koroškega plebiscita, ko je bila po prvi svetovni vojni dokončno določena državna meja med na novo ustanovljenima državama, Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo. Na plebiscitu 10. oktobra 1920 se je več kot 59 odstotkov volivcev odločilo za Avstrijo. Na ta dogodek, ki je številne Slovence odrezal od matične države, se bodo že danes spomnili v Rojstni hiši Rudolfa Maistra v Kamniku. Pripravili so razstavo "Tam pri Celovcu … Koroški plebiscit 1920 v literaturi in glasbi" in uprizoritev enodejanke "Plebiscit" Izidorja Cankarja, ki je bila doslej odigrana le enkrat, 8. septembra 1920.
Zdaj, ko gre zares v razpisu za graditev drugega tira Divača Koper, si slovenska gradbena podjetja prizadevajo za postavitev takšnih pogojev za sodelovanje na razpisu, da jim neevropska podjetja ne bodo kos
Včeraj je minilo trideset let od sestanka v Partizanskem domu na Pristavi nad Stično. Tam so se sestali Vinko Beznik, Jože Kolenc, Tone Krkovič, Janez Janša in Igor Bavčar ter kot poveljstvo Manevrske strukture narodne zaščite sprejeli prvi tajni načrt bojne uporabe enot, ki je predvideval obrambo Slovenije v primeru agresije Jugoslovanske armade. V naslednjih dneh so z zamislijo seznanili zaupne osebnosti po vsej republiki. Stane Kocutar je preveril organiziranost teh struktur v severovzhodni Sloveniji.
Spodbuditi bo treba tudi rabo kvalitetnejših materialov
Nasilje v družini je še vedno ena izmed bolj perečih družbenih problematik. V času koronavirusa so nevladne organizacije in varuh človekovih pravic zaznavali porast nasilja, hkrati pa so nastopile omejene možnosti pomoči žrtvam. V zvezi s problemom nasilja, pa je pred dnevi javnost razburilo pismo poljskega pravosodnega ministra Zbigniewa Ziobrova, ki ga je poslal slovenskemu ministrstvu za pravosodje in v katerem preverja ali bi se Slovenija pridružila Poljski pri odstopu od istanbulske konvencije. Več o odzivu Slovenije in pomenu istanbulske konvencije v naslednjem prispevku.
Organizacijska enota Oddajniki in zveze, ki ima 206 oddajnih objektov po vsej Sloveniji, je del RTV Slovenija. Vidnost, slišnost programov RTV Slovenija v geografskem obsegu, ki ga določa zakon, so dolžni zagotavljati pri Oddajnikih in zvezah in še marsikaj. O tem smo se pogovarjali z Miranom Dolencem, direktorjem OE Oddajniki in zveze. Vidnost in slišnost pa nikakor ni vse, za kar skrbijo v tej organizacijski enoti.
Nadaljevanka Kot v filmu je nastajala točno leto dni v produkciji Uredništva igranega programa Radia Slovenija. Posneta maja in v grobem postprodukcijsko obdelana jeseni leta 2019. Dokončana pa maja 2020. Nastajala je v nekoliko daljšem časovnem obdobju, ki ga je narekovalo in zahtevalo predvsem kompleksno usklajevanje med izbranimi člani avtorske ekipe, v sklepnem delu pa je žal posegla v nastajanje tudi pandemija novega korona virusa. Gre za najobsežnejšo igrano produkcijo Radia Slovenija v zadnjih letih
Prvi program Radia Slovenija in Lahkonočnice sta ponovno združila radijsko oddajo za otroke s 55-letno tradicijo in pravljice sodobnih slovenskih avtorjev. V oddaji Lahko noč, otroci! boste lahko pet zaporednih četrtkovih večerov v neposrednem radijskem in video prenosu doživeli nove pravljice o odnosih, ki jih spletajo otroci.
Med okrevanjem in oklevanjem naslavljamo prispevek, ki govori o gospodarskem odboju na eni in zamudah z izgradnjo največjega infrastrukturnega projekta v državi na drugi strani
Politična odgovornost je pojem, o katerem ne razmišljamo le pri nas, temveč v večini držav sveta Je namreč del politične higiene, politične kulture. Kako se subjektivna in objektivna odgovornost prepletata? Ali gre za instrument, ki je prestrog do ministra, glede na to, da res težko odgovarja za čisto vsako dejanje zaposlenih v njegovem ministrstvu? Kdaj bi vendarle moral ponuditi svoj odstop? Ali je prevzemanje odgovornosti odvisno od demokratične tradicije držav? O tem smo se pogovarjali z ustavnim pravnikom in zaslužnim profesorjem dr. Cirilom Ribičičem s Pravne fakultete v Ljubljani, skupaj z dopisniki pa smo se z vprašanji o spoštovanju politične odgovornosti ozrli tudi v Belgijo, Francijo in Nemčijo.
Direktor slovenskega šolskega muzeja Stane Okoliš poudarja, da je bila zgodovina šolstva na Slovenskem do osamosvojitve v glavnem en sam velik boj za slovenski učni jezik. Slovenska šola je s svojim učnim jezikom vstajala in padala, in vendar je vseskozi napredovala. Od neznatnih začetkov in nepomembnosti je slovensko šolstvo zgradilo slovensko univerzo in nazadnje tudi svojo samostojnost. Preživelo je tako jezikovne in socialne boje z večjimi in bogatejšimi sosedi, prav tako nacionalsocialistično preganjanje ter nenazadnje še hudo ideološko indoktrinacijo in povojno eksperimentiranje. V prepletenosti različnih kulturnih, jezikovnih, izobraževalnih in idejnih vplivov se je prav po zaslugi slovenskega šolstva utrjevala sposobnost preživetja majhnega naroda, ki je bil v sosedstvu z velikimi narodi vedno ogrožen. Več o tem v pogovoru s kustosinjo Slovenskega šolskega muzeja, Marjetka Balkovec Debevec je v pogovoru z Markom Rozmanom najprej izpostavila, da je šola odraz družbe.
Raziskovalna skupina na Kemijskem inštitutu je danes predstavila testiranje svojega inovativnega cepiva proti covidu-19 na miših. Pokazali so, da je cepivo ustvarilo visok imunski odziv, primerljiv z odzivom pri drugih cepivih in s protitelesi pri bolnikih, ki so preživeli okužbo. Za dokaz varnosti in učinkovitosti so seveda potrebna nadaljnja klinična testiranja, za katera, kot pravijo, Slovenija ima znanje in sredstva.
Z namenom promocije lesa in lesnih izdelkov v teh dneh v Cankarjevem domu v Ljubljani že dvanajsto leto zapored poteka prireditev Čar lesa 2020. Z izjemno razstavo, ko naš osrednji kulturni hram zadiši po lesu in gozdovih, želijo organizatorji vzbuditi pozitivno zanimanje za les, naravno dobrino, ki jo imamo v Sloveniji v izobilju. Glavni namen je predstaviti široko paleto možnosti njene rabe, vzpodbuditi domačo lesno industrijo ter sporočiti, da predelava lesa ter uporaba lesenih izdelkov zmanjšujeta emisije toplogrednih plinov, kot je ogljikov dioksid, in lahko v največji možni meri prispeva k normalizaciji podnebja in blažitvi podnebnih sprememb.
Terenska ekipa Prvega je sobotno jutro preživela na vrhu primorskega Triglava pred Tumovo kočo.
Neveljaven email naslov