Predsednik republike Borut Pahor bo predvidoma še ta konec meseca objavil poziv za zbiranje predlogov kandidatov za varuha človekovih pravic. Zdajšnji varuhinji Vlasti Nussdorfer namreč mandat poteče konec februarja prihodnje leto, in predsednik je dolžan pol leta pred iztekom mandata začeti s postopkom izbire novega varuha. Varuhinja Nussdorferjeva se še ni odločila, ali se bo potegovala za drugi mandat. Odločena pa je, da pred potekom mandata, varuh vloži prošnjo za pridobitev statusa A institucije v skladu s Pariškimi načeli Združenih narodov. Danes ima status B institucije po omenjenih načelih. Kaj sploh pomeni imeti status A institucije po Pariških načelih Združenih narodov in česa v preteklih 20 letih varuh ni imel?

Zakaj je slovenski varuh človekovih pravic v manj ugledni skupini državnih varuhov po pariških načelih Združenih narodov?

Predsednik republike Borut Pahor bo predvidoma še ta konec meseca objavil poziv za zbiranje predlogov kandidatov za varuha človekovih pravic. Zdajšnji varuhinji Vlasti Nussdorfer namreč mandat poteče konec februarja prihodnje leto in predsednik je dolžan pol leta pred iztekom mandata začeti postopek izbire novega varuha. Varuhinja se še ni odločila, ali se bo potegovala za drugi mandat. Odločena pa je, da pred potekom mandata varuh vloži prošnjo za pridobitev statusa A institucije v skladu s pariškimi načeli Združenih narodov. Gre za vprašanje ugleda in prestiža.

Status A imajo državni varuhi v 77 državah, med drugim v Afganistanu, Iraku, Indiji, Katarju, Bosni in Hercegovini, pa tudi na Hrvaškem. Status A pomeni, da politične oblasti v omenjenih državah varuhu omogočajo neodvisno obravnavo morebitnih kršitev človekovih pravic, finančno neodvisnost in da pri varuhu deluje posvetovalno telo kot svet modrecev, v katerem so predstavniki civilne družbe, znanosti in državnih organov. In prav to, da varuh za človekove pravice ni imel omenjenega posvetovalnega telesa, mu je 20 let zapiralo pot za pridobitev višjega statusa po načelih Združenih narodov.

Pretekli mesec je začela veljati novela zakona o varuhu, ki je omogočila varuhu, da ustanovi 16-članski svet varuha za človekove pravice.

»Računam, da bi še letos, ker imamo svet, pa tudi center za izobraževanje o človekovih pravicah je v pripravi, zaprosili za status A. Ni pa vse odvisno od nas, birokracija potrebuje svoj čas.«

V javnosti že odmeva sestava 16-članskega sveta. Očitek varuhinji je, da je premalo pluralen.

Predstavniki civilne družbe v svetu so prvi varuh človekovih pravic Ivan Bizjak, predsednica Zveze prijateljev mladine Darja Groznik, Denis Miklavčič iz sindikata GLOSA, za področje zdravstva Anton Gradišek, za področje okolja Karel Lipič, za področje enakosti spolov Violeta Neubauer in za področje verskih skupnosti Sebastijan Valentan. Predstavniki znanosti so dr. Jernej Letnar Černič, dr. Igor Pribac in dr. Neža Kogovšek Šalamon, v svetu sta predstavnika vlade Milena Krnec Horvat in Peter Pavlin, na predlog zagovornika načela enakosti je Simon Maljevac, na predlog informacijskega pooblaščenca je Alenka Jerše, na predlog državnega zbora in državnega sveta pa sta člana v svetu varuha za človekove pravice še Nataša Voršič in Aldijana Ahmetović.

Varuhinja o izboru članov:

»Izbira ni bila lahka, saj so vsi prijavljeni kandidati izpolnjevali pogoje. Izbrala sem take, da so zastopana vsa področja v civilni družbi, znanosti. Zastopane so pravice vseh.«

Svetu varuha za človekove pravice predseduje namestnica varuhinje dr. Kornelija Marzel:

»Svet bo sprejemal ugotovitve o stopnji spoštovanja človekovih pravic v Sloveniji. Varuhu bo predlagal uvedbo postopka v primeru morebitnih kršitev človekovih pravic. Na predlog varuha bo obravnaval tudi širša vprašanja spodbujanja in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin.«

Mandat članov sveta je vezan na varuhov mandat. Mandat varuhinje Vlaste Nussdorfer se bo iztekel 23. februarja prihodnje leto.