Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
31. julija praznuje Harry Potter
Uročeni smo bili pred dobrimi dvajsetimi leti, ko je izšla prva od sedmih knjig v seriji Harry Potter. Prvi natis je v trdi vezavi štel le 500 izvodov, danes so številke precej drugačne – 500 milijonov prodanih knjig po vsem svetu in okoli 8 milijard zaslužka kinematografov. Idejo o mladem čarovniku Harryju Potterju je avtorica J. K. Rowling dobila leta 1990, na vlaku iz Manchestra v London, na vlaku, ki je zamujal. In zamudili so tudi številni založniki, ki so avtorici sprva zapirali vrata – 26. junija leta 1997 pa je le izšla prva knjiga. Takrat je bila Nika Kovač, oboževalka govorečih slik, letečih avtomobilov in čarovniških palic, danes pa antropologinja in sociologinja, stara štiri leta.
“Prvih pet knjig mi je na glas bral oče, ker sama še nisem znala brati. Tako kot je rastel Harry, sem z njim rastla tudi jaz.”
Serija je v fantazijsko vesolje pritegnila tudi odrasle. Kar 55 odstotkov bralcev naj bi sodilo v t.i. skupino mlajših odraslih in starejših. Fantazijska književnost je žanr, ki pritegne. Se pa sodobna fantazija razlikuje od tiste klasične – je bolj kompleksna, obsežnejša, s številnimi liki, nemalokrat pa tudi z izmišljeno zgodovino in celo izmišljenim – v primeru Harryja Potterja – »čarovniškim« jezikom. Nenavadna, izmišljena imena, besedni triki in izpeljanke so zalogaj tudi za prevajalce. Harry Potter je sicer preveden v več kot 79 jezikov, tudi v latinščino in starodavno grščino. Mladi čarovnik, ki še danes ohranja magičnost. Je pa čaranje in svet magije ob izidu prve knjige povzročilo tudi razburjenje. In celo poskuse prepovedi branja.
“Moje sošolke, ki so obiskovale verouk, niso smele brati te knjige.”
»Bradavičarka« je znamenita šola, kamor mladi čarovniki prispejo s posebnim vlakom, ki odpelje z londonske železniške postaje King’s Cross, s perona 9 in ¾. Danes je to množično obiskana turistična atrakcija – v filmu gre za opečnat steber, v katerega “izginejo” bodoči čarovniki. V realnosti pa to pomeni tudi nemalo poškodb, tistih, ki so omenjeno dejansko poskusili in potem s poškodovano glavo končali pred stebrom. Bunkeljni (tisti, ki ne znajo čarati) pač lahko v fantazijski svet vstopijo samo s pomočjo knjig, filmov, zabaviščnih parkov, ipd. Na priljubljenost malega čarovnika kaže tudi knjižnična izposoja – v slovenskih splošnih knjižnicah je Harry Potter tudi po 20-ih letih redno med desetimi najbolj izposojanimi knjigami.
4483 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
31. julija praznuje Harry Potter
Uročeni smo bili pred dobrimi dvajsetimi leti, ko je izšla prva od sedmih knjig v seriji Harry Potter. Prvi natis je v trdi vezavi štel le 500 izvodov, danes so številke precej drugačne – 500 milijonov prodanih knjig po vsem svetu in okoli 8 milijard zaslužka kinematografov. Idejo o mladem čarovniku Harryju Potterju je avtorica J. K. Rowling dobila leta 1990, na vlaku iz Manchestra v London, na vlaku, ki je zamujal. In zamudili so tudi številni založniki, ki so avtorici sprva zapirali vrata – 26. junija leta 1997 pa je le izšla prva knjiga. Takrat je bila Nika Kovač, oboževalka govorečih slik, letečih avtomobilov in čarovniških palic, danes pa antropologinja in sociologinja, stara štiri leta.
“Prvih pet knjig mi je na glas bral oče, ker sama še nisem znala brati. Tako kot je rastel Harry, sem z njim rastla tudi jaz.”
Serija je v fantazijsko vesolje pritegnila tudi odrasle. Kar 55 odstotkov bralcev naj bi sodilo v t.i. skupino mlajših odraslih in starejših. Fantazijska književnost je žanr, ki pritegne. Se pa sodobna fantazija razlikuje od tiste klasične – je bolj kompleksna, obsežnejša, s številnimi liki, nemalokrat pa tudi z izmišljeno zgodovino in celo izmišljenim – v primeru Harryja Potterja – »čarovniškim« jezikom. Nenavadna, izmišljena imena, besedni triki in izpeljanke so zalogaj tudi za prevajalce. Harry Potter je sicer preveden v več kot 79 jezikov, tudi v latinščino in starodavno grščino. Mladi čarovnik, ki še danes ohranja magičnost. Je pa čaranje in svet magije ob izidu prve knjige povzročilo tudi razburjenje. In celo poskuse prepovedi branja.
“Moje sošolke, ki so obiskovale verouk, niso smele brati te knjige.”
»Bradavičarka« je znamenita šola, kamor mladi čarovniki prispejo s posebnim vlakom, ki odpelje z londonske železniške postaje King’s Cross, s perona 9 in ¾. Danes je to množično obiskana turistična atrakcija – v filmu gre za opečnat steber, v katerega “izginejo” bodoči čarovniki. V realnosti pa to pomeni tudi nemalo poškodb, tistih, ki so omenjeno dejansko poskusili in potem s poškodovano glavo končali pred stebrom. Bunkeljni (tisti, ki ne znajo čarati) pač lahko v fantazijski svet vstopijo samo s pomočjo knjig, filmov, zabaviščnih parkov, ipd. Na priljubljenost malega čarovnika kaže tudi knjižnična izposoja – v slovenskih splošnih knjižnicah je Harry Potter tudi po 20-ih letih redno med desetimi najbolj izposojanimi knjigami.
Z gospo Andrejo Palatinus z Direkcije za vode smo se ob svetovnem dnevu varstva okolja, ki letos poteka pod sloganom "Premagajmo onesnaževanje s plastiko", pogovarjali o onesenaženosti slovenskega morja in celinskih voda s plastiko in mikroplastiko.
Po lanskem ocenjevanju toaletnih prostorov ob slovenskih avtocestah se je inštitut tokrat lotil toalet na železniških postajah. Čistoča je na visoki ravni, a v oči bode zastarelost in pomanjkljiva funkcionalnost.
Ob nacionalnem dnevu krvodajalstva smo se pogovarjali s Suzano Đorđević, socialno delavko iz Službe za krvodajalstvo Zavoda za transfuzijsko medicino in z Boštjanom Novakom z Rdečega križa.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Koliko odpadkov "pridelamo" v Sloveniji letno? Od kod prihajajo in kakšni so? Kam jih pošljemo? Koliko je divjih odlagališč? Kako zmanjšati količino odpadkov v naših domovih? O vsem tem v nedeljskem jutru na Prvem.
Ta konec tedna je središče Ljubljane v znamenju 10. Znanstivala. O festivalu smo se pogovarjali z vodjo Hiše eksperimentov dr. Miho Kosom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V rednem četrtkovem jutranjem potepanju Po Sloveniji z dopisniki se nam je na Prvi tokrat oglasila Karmen Štrancar Rajevec, naša Zasavska dopisnica. Govorili smo o oglarstvu, ki je pomembna dopolnilna dejavnost vrste kmetij v Dolah pri Litiji.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Družba Gas Natural je več italijanskim ustanovam v pismu sporočila, da odstopa od gradnje plinskega terminala V Žavljah. Načrtom so v 14tih letih skoraj vse institucije, s tožbama tudi ankaranska občina in posredno Slovenija. Ključno pa naj bi bilo nasprotovanje tržaškega pristanišča, saj bi terminal ogrozil njegov razvoj. Nekaj odzivov je zbrala Tjaša Škamperle.
Družba Gas Natural je več italijanskim ustanovam v pismu sporočila, da odstopa od gradnje plinskega terminala V Žavljah. Načrtom so v 14tih letih skoraj vse institucije, s tožbama tudi ankaranska občina in posredno Slovenija. Ključno pa naj bi bilo nasprotovanje tržaškega pristanišča, saj bi terminal ogrozil njegov razvoj. Nekaj odzivov je zbrala Tjaša Škamperle.
Slovenija po odstotku starejših zaposlenih nad 55 let sodi na sam rep med evropskimi državami, se pa slika izboljšuje. Vzrokov za nizko zaposlenost starejših je več; od zakonskih možnosti upokojevanja, do čistih predsodkov oziroma negativnih stereotipov, ki zaposljivost starejših zmanjšujejo. Trend zaposlenosti starejših se počasi dviga, za večje in hitrejše zaposlovanje starejših, ki tudi med brezposelnimi v Sloveniji predstavljajo kar precejšen delež, kar 41 odstotkov vseh brezposelnih, so potrebne spremembe na vseh področjih.
Ob 90. obletnici organizacije zaposlenih v zdravstveni negi je pri Zbornici zdravstvene nege izšla obsežna publikacija Negovanje dediščine skozi devet desetletij – organizirano delovanje medicinskih sester na Slovenskem. Ta predstavlja ne samo razvoj pač pa tudi izzive in strokovne, etične, zakonske, organizacijske in druge dileme, ki spremljajo zdravstveno nego na Slovenskem od konca 20ih let prejšnjega stoletja pa vse do danes. O publikaciji in zgodovini zdravstvene nege je na Prvem spregovorila ena od urednic in avtoric Darinka Klemenc.
Prvi program Radia Slovenija je na letošnji 39. Euroradio Folk Festival poslal slovensko glasbeno skupino Brina Trio. Festival je tokrat gostil ruski radio Orpheus, na njem pa so se predstavile skupine iz 16 držav. Slovenija je z nastopom navdušila glasbene urednike, pa tudi poslušalstvo, ki je 50-minutni koncert pozorno spremljalo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Splošna matura letos poteka na 85-ih šolah, opravljalo jo bo 6.739 kandidatov. Po že napisanem eseju se jutri z drugim delom pisnega izpita iz slovenščine ali italijanščine oz. madžarščine kot maternega jezika nadaljuje pisanje na spomladanskem splošnem roku. Prav ta pola pri mladih vzbuja precej strahu, saj so starejše generacije maturantov zaradi zahtevnosti nalog in časovne stiske tu dosegale slabše rezultate kot pri drugih delih iz slovenščine. Na RIC obljubljajo, da naj letos ne bi bilo več tako. Več pa Tadeja Bizilj.
V nedeljskem jutru na Prvem programu Radia Slovenija smo govorili o zanimivih, drugačnih arhitekturnih rešitvah v turizmu. Koliko lahko k še uspešnejšemu turizmu in prepoznavnosti Slovenije kot butične destinacije pripomorejo projekti kot sta recimo opazovalnica ptic v Škocjanskem zatoku in modularni bivak pod Skuto? Prvega je zasnoval arhitekt Robert Potokar, doc. na mariborski Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, drugega so na pobudo slovenske arhitektke Špele Videčnik zasnovali ameriški študenti.
V Postojni danes poteka 20. strokovno srečanje potujočih knjižničarjev. Na parkirišču pred Primorko je tako na ogled 12 vozil, ki vsak dan oziroma vsak mesec, v več kot polovico slovenskih krajev, na 735 postajališč, prinašajo sveže branje. Med knjižničarji je bila Sabrina Mulec.
Točno čez teden dni se bo spremenila višina denarne socialne pomoči. Prav vsi, ki menijo, da so upravičeni do novega zneska morajo na novo oddati vlogo. Novi upravičeni imajo le nekaj dni časa, vsi do sedanji upravičenci imajo čas do konca julija. Več podrobnosti v pogovoru, ki ga je s predstavnico ministrstva za delo Valentino Vehovar posnela Urška Valjavec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov