31. julija praznuje Harry Potter

Uročeni smo bili pred dobrimi dvajsetimi leti, ko je izšla prva od sedmih knjig v seriji Harry Potter. Prvi natis je v trdi vezavi štel le 500 izvodov, danes so številke precej drugačne – 500 milijonov prodanih knjig po vsem svetu in okoli 8 milijard zaslužka kinematografov. Idejo o mladem čarovniku Harryju Potterju je avtorica J. K. Rowling dobila leta 1990, na vlaku iz Manchestra v London, na vlaku, ki je zamujal. In zamudili so tudi številni založniki, ki so avtorici sprva zapirali vrata – 26. junija leta 1997 pa je le izšla prva knjiga. Takrat je bila Nika Kovač, oboževalka govorečih slik, letečih avtomobilov in čarovniških palic, danes pa antropologinja in sociologinja, stara štiri leta.

“Prvih pet knjig mi je na glas bral oče, ker sama še nisem znala brati. Tako kot je rastel Harry, sem z njim rastla tudi jaz.”

Serija je v fantazijsko vesolje pritegnila tudi odrasle. Kar 55 odstotkov bralcev naj bi sodilo v t.i. skupino mlajših odraslih in starejših. Fantazijska književnost je žanr, ki pritegne. Se pa sodobna fantazija razlikuje od tiste klasične – je bolj kompleksna, obsežnejša, s številnimi liki, nemalokrat pa tudi z izmišljeno zgodovino in celo izmišljenim – v primeru Harryja Potterja – »čarovniškim« jezikom. Nenavadna, izmišljena imena, besedni triki in izpeljanke so zalogaj tudi za prevajalce. Harry Potter je sicer preveden v več kot 79 jezikov, tudi v latinščino in starodavno grščino. Mladi čarovnik, ki še danes ohranja magičnost. Je pa čaranje in svet magije ob izidu prve knjige povzročilo tudi razburjenje. In celo poskuse prepovedi branja.

“Moje sošolke, ki so obiskovale verouk, niso smele brati te knjige.”

»Bradavičarka« je znamenita šola, kamor mladi čarovniki prispejo s posebnim vlakom, ki odpelje z londonske železniške postaje King’s Cross, s perona 9 in ¾. Danes je to množično obiskana turistična atrakcija – v filmu gre za opečnat steber, v katerega “izginejo” bodoči čarovniki. V realnosti pa to pomeni tudi nemalo poškodb, tistih, ki so omenjeno dejansko poskusili in potem s poškodovano glavo končali pred stebrom. Bunkeljni (tisti, ki ne znajo čarati) pač lahko v fantazijski svet vstopijo samo s pomočjo knjig, filmov, zabaviščnih parkov, ipd. Na priljubljenost malega čarovnika kaže tudi knjižnična izposoja – v slovenskih splošnih knjižnicah je Harry Potter tudi po 20-ih letih redno med desetimi najbolj izposojanimi knjigami.