Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
31. julija praznuje Harry Potter
Uročeni smo bili pred dobrimi dvajsetimi leti, ko je izšla prva od sedmih knjig v seriji Harry Potter. Prvi natis je v trdi vezavi štel le 500 izvodov, danes so številke precej drugačne – 500 milijonov prodanih knjig po vsem svetu in okoli 8 milijard zaslužka kinematografov. Idejo o mladem čarovniku Harryju Potterju je avtorica J. K. Rowling dobila leta 1990, na vlaku iz Manchestra v London, na vlaku, ki je zamujal. In zamudili so tudi številni založniki, ki so avtorici sprva zapirali vrata – 26. junija leta 1997 pa je le izšla prva knjiga. Takrat je bila Nika Kovač, oboževalka govorečih slik, letečih avtomobilov in čarovniških palic, danes pa antropologinja in sociologinja, stara štiri leta.
“Prvih pet knjig mi je na glas bral oče, ker sama še nisem znala brati. Tako kot je rastel Harry, sem z njim rastla tudi jaz.”
Serija je v fantazijsko vesolje pritegnila tudi odrasle. Kar 55 odstotkov bralcev naj bi sodilo v t.i. skupino mlajših odraslih in starejših. Fantazijska književnost je žanr, ki pritegne. Se pa sodobna fantazija razlikuje od tiste klasične – je bolj kompleksna, obsežnejša, s številnimi liki, nemalokrat pa tudi z izmišljeno zgodovino in celo izmišljenim – v primeru Harryja Potterja – »čarovniškim« jezikom. Nenavadna, izmišljena imena, besedni triki in izpeljanke so zalogaj tudi za prevajalce. Harry Potter je sicer preveden v več kot 79 jezikov, tudi v latinščino in starodavno grščino. Mladi čarovnik, ki še danes ohranja magičnost. Je pa čaranje in svet magije ob izidu prve knjige povzročilo tudi razburjenje. In celo poskuse prepovedi branja.
“Moje sošolke, ki so obiskovale verouk, niso smele brati te knjige.”
»Bradavičarka« je znamenita šola, kamor mladi čarovniki prispejo s posebnim vlakom, ki odpelje z londonske železniške postaje King’s Cross, s perona 9 in ¾. Danes je to množično obiskana turistična atrakcija – v filmu gre za opečnat steber, v katerega “izginejo” bodoči čarovniki. V realnosti pa to pomeni tudi nemalo poškodb, tistih, ki so omenjeno dejansko poskusili in potem s poškodovano glavo končali pred stebrom. Bunkeljni (tisti, ki ne znajo čarati) pač lahko v fantazijski svet vstopijo samo s pomočjo knjig, filmov, zabaviščnih parkov, ipd. Na priljubljenost malega čarovnika kaže tudi knjižnična izposoja – v slovenskih splošnih knjižnicah je Harry Potter tudi po 20-ih letih redno med desetimi najbolj izposojanimi knjigami.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
31. julija praznuje Harry Potter
Uročeni smo bili pred dobrimi dvajsetimi leti, ko je izšla prva od sedmih knjig v seriji Harry Potter. Prvi natis je v trdi vezavi štel le 500 izvodov, danes so številke precej drugačne – 500 milijonov prodanih knjig po vsem svetu in okoli 8 milijard zaslužka kinematografov. Idejo o mladem čarovniku Harryju Potterju je avtorica J. K. Rowling dobila leta 1990, na vlaku iz Manchestra v London, na vlaku, ki je zamujal. In zamudili so tudi številni založniki, ki so avtorici sprva zapirali vrata – 26. junija leta 1997 pa je le izšla prva knjiga. Takrat je bila Nika Kovač, oboževalka govorečih slik, letečih avtomobilov in čarovniških palic, danes pa antropologinja in sociologinja, stara štiri leta.
“Prvih pet knjig mi je na glas bral oče, ker sama še nisem znala brati. Tako kot je rastel Harry, sem z njim rastla tudi jaz.”
Serija je v fantazijsko vesolje pritegnila tudi odrasle. Kar 55 odstotkov bralcev naj bi sodilo v t.i. skupino mlajših odraslih in starejših. Fantazijska književnost je žanr, ki pritegne. Se pa sodobna fantazija razlikuje od tiste klasične – je bolj kompleksna, obsežnejša, s številnimi liki, nemalokrat pa tudi z izmišljeno zgodovino in celo izmišljenim – v primeru Harryja Potterja – »čarovniškim« jezikom. Nenavadna, izmišljena imena, besedni triki in izpeljanke so zalogaj tudi za prevajalce. Harry Potter je sicer preveden v več kot 79 jezikov, tudi v latinščino in starodavno grščino. Mladi čarovnik, ki še danes ohranja magičnost. Je pa čaranje in svet magije ob izidu prve knjige povzročilo tudi razburjenje. In celo poskuse prepovedi branja.
“Moje sošolke, ki so obiskovale verouk, niso smele brati te knjige.”
»Bradavičarka« je znamenita šola, kamor mladi čarovniki prispejo s posebnim vlakom, ki odpelje z londonske železniške postaje King’s Cross, s perona 9 in ¾. Danes je to množično obiskana turistična atrakcija – v filmu gre za opečnat steber, v katerega “izginejo” bodoči čarovniki. V realnosti pa to pomeni tudi nemalo poškodb, tistih, ki so omenjeno dejansko poskusili in potem s poškodovano glavo končali pred stebrom. Bunkeljni (tisti, ki ne znajo čarati) pač lahko v fantazijski svet vstopijo samo s pomočjo knjig, filmov, zabaviščnih parkov, ipd. Na priljubljenost malega čarovnika kaže tudi knjižnična izposoja – v slovenskih splošnih knjižnicah je Harry Potter tudi po 20-ih letih redno med desetimi najbolj izposojanimi knjigami.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Trgovinski zbornici Slovenije ocenjujejo, da prihodki v trgovini na drobno najverjetneje ne bodo več dosegli ravni izpred krize. Razloge za to je v pogovoru s Simeono Rogelj pojasnila predsednica zbornice Mariča Lah.
V Sloveniji poznamo 14 družin z desetimi otroki. Med njimi najdemo tudi družino Rus z Brezovice pri Ljubljani, ki na svoj način doživlja praznično obdobje. Božični večer so si popestrili z glasbo, saj prav vsak izmed njenih članov igra na kakšen inštrument. O tem, kakšno je pri njih pričakovanje božiča, prisluhnite v reportaži, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Slovenski vozniki tovornjakov obdarujejo tujce, ki so za božič obtičali na slovenskih počivališčih
Veste, da je leta 1997 jelko, božično drevesce, ki je stalo sredi trga sv. Petra, Vatikanu podarila Slovenija? Takrat se je tam pila staroslovanska pijača, brezalkoholna medica, imenovana »ol«, jedli so slovenske bio medenjake in bio bonbone, vatikanske rezidence pa je krasilo 37 jelk, ki so jih okrasili Slovenci. Vse našteto je bilo delo lectarske družine Perger iz Slovenj Gradca. Najstarejši okraski za božične smrečice so namreč iz lecta in pri Pergerjih so jih takrat v dobrem letu samo za Vatikan naredili več kot 12.000, med njimi celo miniaturni papamobil. Začetki družinske tradicije, povezane z medičarstvom, lectarstvom in svečarstvom, neprekinjeno segajo v leto 1757. V Slovenj Gradcu je njihovo galerijo, ki je postala prava turistična znamenitost, obiskala Andreja Čokl.
Gotovo se še spomnite majskega pripetljaja, ko je papeža Frančiška v Vatikanu obiskal ameriški predsednik Donald Trump. In vprašanja prvi dami Melaniji, če svojega soproga hrani s pico… pardon, s potico. Manjkajoči zlog v pogovoru med vodjem rimsko katoliške cerkve in najbolj znano Slovenko je našel naš rimski dopisnik, potica (in ne pica) pa je s poročili z visokega političnega srečanja obšla svet. Dobrega pol leta pozneje sodi naša dobrota med najbolj zaželene sladice v Vatikanu. Janko Petrovec je bil zraven, ko so tamkajšnjim pomembnežem spekli osem božičnih orehovih – tudi za papeža.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljski obsežni in zahtevni akciji reševanja 51-ih smučarjev, ki so zaradi okvare obsedeli na dvosedežnici Zvoh na Krvavcu, je sodelovalo 40 reševalcev. Nihče od smučarjev ni bil poškodovan. Žičničarjem so se pridružili tudi kranjski poklicni gasilci, gorski reševalci in osem jamarskih reševalcev, ki so smučarje s sedežev reševali z vrvno tehniko. Med jamarskimi reševalci je bil tudi Walter Zakrajšek, vodja jamarske reševalne službe Slovenije. Aljani Jocif je povedal, da so jamarski reševalci prezeble smučarje reševali na višini od šest do osem metrov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pestrost življenja je ena izmed najbolj dragocenih značilnosti našega planeta. Kaže se v številčnosti živalskih in rastlinskih vrst, genetski raznolikosti in pestrosti ekosistemov. Med državami z visoko biotsko pestrostjo je tudi Slovenija. Vendar – do kdaj še? Izjemne naravne danosti naše države, njihov pomen, pa tudi nevarnosti, ki jim pretijo, osvetljuje projekt »Life Naturaviva, biodiverziteta - umetnost življenja!«. Podrobneje pa Iztok Konc. Foto: Podpeško jezero (Sl-Ziga – Lastno delo, CC BY-SA 3.0, WikimediaCommons
Slovenska potica bo kmalu zaščitena kot zajamčena tradicionalna posebnost
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenski raziskovalci z Inštituta Jožefa Stefana sodelujejo z Evropsko vesoljsko agencijo pri raziskovanju vesolja
Neveljaven email naslov