Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Da ne doživimo toplotnega šoka je potrebno upoštevati par preprostih nasvetov
Še pred tednom dni smo poročali o vročini v zahodnem delu Evrope, zdaj pa ta nekaj dni vztraja tudi pri nas in zaradi tega so na ARSU v ponedeljek razglasili prvi letošnji vročinski val. Ta je zajel npr. tudi Nemčijo, Madžarsko in balkanske države; na Hrvaškem so v obalnih delih zaradi temperatur, ki bi se lahko povzpele do 37 stopinj C, razglasili rdeči alarm. Tudi pri nas ne bo veliko hladneje, danes naj bi najvišje dnevne temperature dosegle 34 oz. na Goriškem in v Vipavski dolini 36 stopinj C.
Visoke temperature najbolj prizadenejo starejše, otroke in bolnike, ljudi, ki delajo na prostem, ter tiste s slabšim socialno-ekonomskim statusom. V izogib nevšečnostim z zdravjem, ki so posledica vročine in jih v urgentnih centrih po Sloveniji beležijo praktično vsako leto, smo vas s pomočjo dr. Simone Perčič z NIJZ in mag. Tanje Cegnar z ARSA spomnili na nekaj preventivnih ukrepov:
- telo izgublja temperaturo z znojenjem, zato je potrebno v teh dneh piti dovolj vode. Pijemo jo v krajših presledkih in ne naenkrat. Ni priporočljivo pitje alkohola in kofeinskih pripravkov, saj povzročijo hitrejše odvajanje vode.
- jejmo dovolj sadja in zelenjave. Na našem jedilniku naj bo lahka, nemastna prehrana. Glavni obrok lahko zaužijemo nekoliko pozneje v dnevu, ko ni več tako vroče.
- v času največje vročine, med 12. in 17. se umaknemo v zaprte prostore. Prav tako se športnih aktivnosti lotimo šele zvečer ali zgodaj zjutraj.
- pred UV sevanjem se bomo najbolje zaščitili, če gremo v gozd ali z dolgimi oblačili, klobučkom, sončnimi očali in kremo.
- pokrivanje dojenčkov, ki so v vozičkih, z lahkimi odejami ni dobro.
- otrok ne puščajo v vozilu na vročini, saj je to kot pečica – se zelo hitro segreje. Tudi na pot se odpravimo vsaj 5 minut prej, da lahko prezračimo vozilo. Ko pa smo v njem, naj ne bo temperatura prenizka. Pred postankom jo zvišajmo, da čim bolj izenačimo notranjo in zunanjo temperaturo.
Če pri sebi ali drugih opazite znake toplotnega šoka, kot so dehidracija, vrtoglavica, motnje koncentracije ali hitrejši srčni utrip, se takoj umaknite v senco, pokličite zdravniško pomoč in mirujte.
4385 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Da ne doživimo toplotnega šoka je potrebno upoštevati par preprostih nasvetov
Še pred tednom dni smo poročali o vročini v zahodnem delu Evrope, zdaj pa ta nekaj dni vztraja tudi pri nas in zaradi tega so na ARSU v ponedeljek razglasili prvi letošnji vročinski val. Ta je zajel npr. tudi Nemčijo, Madžarsko in balkanske države; na Hrvaškem so v obalnih delih zaradi temperatur, ki bi se lahko povzpele do 37 stopinj C, razglasili rdeči alarm. Tudi pri nas ne bo veliko hladneje, danes naj bi najvišje dnevne temperature dosegle 34 oz. na Goriškem in v Vipavski dolini 36 stopinj C.
Visoke temperature najbolj prizadenejo starejše, otroke in bolnike, ljudi, ki delajo na prostem, ter tiste s slabšim socialno-ekonomskim statusom. V izogib nevšečnostim z zdravjem, ki so posledica vročine in jih v urgentnih centrih po Sloveniji beležijo praktično vsako leto, smo vas s pomočjo dr. Simone Perčič z NIJZ in mag. Tanje Cegnar z ARSA spomnili na nekaj preventivnih ukrepov:
- telo izgublja temperaturo z znojenjem, zato je potrebno v teh dneh piti dovolj vode. Pijemo jo v krajših presledkih in ne naenkrat. Ni priporočljivo pitje alkohola in kofeinskih pripravkov, saj povzročijo hitrejše odvajanje vode.
- jejmo dovolj sadja in zelenjave. Na našem jedilniku naj bo lahka, nemastna prehrana. Glavni obrok lahko zaužijemo nekoliko pozneje v dnevu, ko ni več tako vroče.
- v času največje vročine, med 12. in 17. se umaknemo v zaprte prostore. Prav tako se športnih aktivnosti lotimo šele zvečer ali zgodaj zjutraj.
- pred UV sevanjem se bomo najbolje zaščitili, če gremo v gozd ali z dolgimi oblačili, klobučkom, sončnimi očali in kremo.
- pokrivanje dojenčkov, ki so v vozičkih, z lahkimi odejami ni dobro.
- otrok ne puščajo v vozilu na vročini, saj je to kot pečica – se zelo hitro segreje. Tudi na pot se odpravimo vsaj 5 minut prej, da lahko prezračimo vozilo. Ko pa smo v njem, naj ne bo temperatura prenizka. Pred postankom jo zvišajmo, da čim bolj izenačimo notranjo in zunanjo temperaturo.
Če pri sebi ali drugih opazite znake toplotnega šoka, kot so dehidracija, vrtoglavica, motnje koncentracije ali hitrejši srčni utrip, se takoj umaknite v senco, pokličite zdravniško pomoč in mirujte.
25 let Slovenije: 26.12.1990, prenos zasedanja slovenske skupščine na Radiu Slovenija, komentator Marjan Rogelj.
25 let Slovenije: Radio Koper, 21.12.1990, o pripravah na plebiscit in voščilo Lojzeta Peterleta, predsednika slovenske vlade.
25 let Slovenije: 24.12.1990, pogovor novinarja Radia Koper (Tomo Šajn) s planincem Jankom Muho o plebiscitu, vzdušju.
Po sobotnem prometnem kolapsu na Štajerskem je na vprašanja Borisa Žgajnarja odgovarjal Ulrich Zorin z Darsa.
Pred 25 leti so se volivke in volivci odločili, da Slovenija postane samostojna in neodvisna država. 23. decembra 1990, na dan plebiscita, je 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev in 95 odstotkov tistih, ki so se plebiscita udeležili, glasovalo ZA slovensko samostojnost. V teh dneh tudi na Valu 202 obujamo spomine, opisujemoi razmere, v katerih smo živeli pred 25 leti, jih primerjamo z današnjimi … in se sprašujemo, kakšna bo Slovenija čez 25 let.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990. Za uvod smo se o zgodovinskih okoliščinah, ki so odločilno vplivale na odločitev za samostojno Slovenijo, pogovarjali z zgodovinarjem dr. Zdenkom Čepičem.
Ko je Organizacija združenih narodov 11. december razglasila za mednarodni dan gora, ki ga obeležujemo od leta 2003, ni nihče slutil, da bo ta dan doživel toliko uspešnih ponovitev. Tudi Planinska zveza Slovenije se leto za letom na ta dan odziva z različnim spektrom prireditev, ki vsako leto zajemajo vedno več planinskih društev ter nagovarjajo širšo planinsko javnost. Minulo leto so tako ta decembrski dan posvetili gorskemu kmetijstvu, leto poprej so o gorah razmišljali kot o ključu do trajnostne prihodnosti. Mednarodni dan gora vsako leto obeležujejo kot priložnost za osveščanje, priložnost za pozitivne spremembe v gorskem svetu, priložnost za čim pristnejše sožitje z naravo in odnosom do nje, priložnost za zavestno ohranjanje naravne in kulturne dediščine, so zapisali na Planinski zvezi Slovenije. Letos je mednarodni dan gora potekal pod skupnim naslovom 'Beremo gore'. Odziv v Sloveniji je bil izjemen, 11. decembra je potekalo le nekaj manj kot 50 prireditev na to temo.
Družine z otroki s posebnimi potrebami so poslale na Ministrstvo za delo in družino, na Ministrstvo za šolstvo, Uradu varuhinje človekovih pravic in drugim institucijam, ki skrbijo za obravnavo njihovih otrok, zahtevo po poenotenju sistema pomoči, poenotenju in poenostavitvi zakonodaje in po ukinitvi nepotrebne birokracije, ki preobremenjenim staršem še otežuje skrb za svoje otroke s posebnimi potrebami. Kako izgleda življenje družine z otrokom, ki ima posebne potrebe, je Cirili Štuber povedala Jasna Furman, mama petletnega Marka, ki ima cerebralno paralizo.
V sredo popoldne bo na Val prikolesarilo dekle, ki je v teh tednih na poti iz Varšave do Turčije. Več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy. Kasia Zwolak na svoji kolesarski dogodivščini po Balkanu lovi predvsem unikatne zgodbe ljudi, ki jih želi nekoč združiti v knjigi.
V Sloveniji obvezno cepljenje otrok proti nevarnim nalezljivim boleznim, kot so denimo davica, rdečke ali otroška paraliza, zagotavlja visoko precepljenost prebivalstva, ki se še giblje okoli priporočenih 95 odstotkov. Vseeno je v zadnjem času zaznati rahel upad. Mnogo slabše pa je stanje pri boleznih, kjer je cepljenje zgolj priporočeno. Na evropskem repu smo tudi pri precepljenosti zdravstvenega osebja. Predstavniki stroke so na današnji okrogli mizi, ki jo je organiziral STAklub, opozorili predvsem na pomen ozaveščanja najširše javnosti o koristih, ki jih cepljenje prinaša. Foto: Public Photos Domain
Ta teden je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani potekala prireditev Proti kulturi strahu, s katero je fakulteta akademsko in angažirano odprla prostor za soočenje strahov v zvezi z begunsko problematiko in migracijskimi tokovi. Oblasti se ob aktualni begunski problematiki ukvarjajo predvsem z varnostnim vidikom, ki ga tako rekoč brez izjeme povzemajo tudi največji mediji. V ljudi in družbo kot celoto se je zalezel strah, ki nas hromi in jemlje prostor za razmislek, brez katerega uspešno soočenje z vzroki in mehanizmi te in prihodnjih »kriz« preprosto ni mogoče. Kako se soočiti s strahom in vzpostaviti prostor za razmislek?
"Rastimo skupaj v Evropi brez ovir" je geslo današnjega mednarodnega dneva invalidov. Svet za invalide Republike Slovenije je v poslanici zapisal, da je še posebno pomembno poskrbeti za invalidne otroke in mlade ter njihovo vključevanje v družbo. O tem, s kakšnimi težavami se srečujejo mladi invalidi, je Petra Medved vprašala predsednika Društva študentov invalidov Slovenije Martina Geca.
Dr. Blaž Dolinšek, tehnični direktor Gradbenega inštituta ZRMK, o dobri domači praksi popotresne sanacije in o tujih praksah protipotresne gradnje.
Igor Leiler je Slovenec, ki na Japonskem živi že 37 let. Kako je doživel zadnja dva velika potresa, ga je vprašala Darja Pograjc.
Neveljaven email naslov