Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Anketa med obiskovalci letnega kina Dragon Summer Cinema na Vegovi v Ljubljani, ki je letošnja novost. Ljubljana sicer ponuja kar nekaj letnih kinematografov, obiskovalce pa smo vprašali, ali so redni obiskovalci kina na prostem in kako se ta razlikuje od tistega običajnega v kinodvorani
Prvi letni kino na območju današnje Slovenije naj bi ljudi zabaval že pred 110 leti
Kino pod zvezdami, Film ob jezeru, Kinodvorišče, Kino pod kozolcem, Piknik kino, Kino nad mestom, Kino v parku, Zvezdni utrinki, Dragon Summer Cinema (iz slednjega tudi zgornja anketa med obiskovalci ene od predstav) … To je le nekaj bolj iznajdljivih poimenovanj različnih prizorišč po Sloveniji, ki tudi to poletje vabijo k ogledu filmov na prostem. Tovrstnih letnih kinematografov je tudi pri nas vsako leto več, prav gotovo pa niso nekaj novega. Klemen Žun, filmski entuziast in raziskovalec kino zgodovine, urednik spletne skupnosti Kino Paradiž in avtor knjige Filmski zemljevid, ki je svoje zanimanje za razvoj kinematografov v Ljubljani v zadnjih letih razširil na območje vse Slovenije in poleti s posebnim navdušenjem raziskuje, obiskuje in fotografira prizorišča, ki služijo kot letni kino, ima podatke, da naj bi prvi letni kino na naših tleh dobili že pred več kot 100 leti v Ljubljani.
“Po mojih informacijah je to celo najstarejši letni kino na svetu, ki je imel predstave skozi vso sezono. Takrat je bila ta ideja verjetno revolucionarna …”
Poslušaj: Klemen Žun o zgodovini in ponudbi letnih kinematografov
Eden od letnih kinematografov, ki se lahko pohvalijo z najdaljšim neprekinjenim delovanjem pri nas, je tisti v Izoli. Erik Toth, koordinator kulturnega in filmskega programa Art kina Odeon Izola, pod čigar okriljem deluje Letni kino Arrigoni, rad poudari tradicijo letnega kina v tem obalnem mestu.
“Arrigoni je zgodovinsko ime ene izmed bivših tovarn v Izoli, ki se je ukvarjala s predelavo rib. Zaradi lokacije je ostalo tudi ime letnega kina, ki je bil namenjen tudi delavcem za sprostitev, nagrado za njihovo delo in kot oblika skupnega druženja.”
Poslušaj: Erik Toth o Letnem kinu Arrigoni
Med najbolj privlačne letne kinematografe pri nas poznavalci prištevajo tudi Kino pod brezami v Tolminu. Špela Mrak pravi, da so glavna privlačnost njihovega kina predvsem čudovite breze ob prizorišču.
“Tu je družaben, miren kotiček v centru Tolmina, ki ga obkrožajo breze. Zraven je atrij, kjer so nivojske stopnice, tako da lahko gledalci poletno ležerno sedijo, prinesejo odeje, sedala in uživajo pod milim nebom.”
Poslušaj: Špela Mrak o Kinu pod brezami
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Anketa med obiskovalci letnega kina Dragon Summer Cinema na Vegovi v Ljubljani, ki je letošnja novost. Ljubljana sicer ponuja kar nekaj letnih kinematografov, obiskovalce pa smo vprašali, ali so redni obiskovalci kina na prostem in kako se ta razlikuje od tistega običajnega v kinodvorani
Prvi letni kino na območju današnje Slovenije naj bi ljudi zabaval že pred 110 leti
Kino pod zvezdami, Film ob jezeru, Kinodvorišče, Kino pod kozolcem, Piknik kino, Kino nad mestom, Kino v parku, Zvezdni utrinki, Dragon Summer Cinema (iz slednjega tudi zgornja anketa med obiskovalci ene od predstav) … To je le nekaj bolj iznajdljivih poimenovanj različnih prizorišč po Sloveniji, ki tudi to poletje vabijo k ogledu filmov na prostem. Tovrstnih letnih kinematografov je tudi pri nas vsako leto več, prav gotovo pa niso nekaj novega. Klemen Žun, filmski entuziast in raziskovalec kino zgodovine, urednik spletne skupnosti Kino Paradiž in avtor knjige Filmski zemljevid, ki je svoje zanimanje za razvoj kinematografov v Ljubljani v zadnjih letih razširil na območje vse Slovenije in poleti s posebnim navdušenjem raziskuje, obiskuje in fotografira prizorišča, ki služijo kot letni kino, ima podatke, da naj bi prvi letni kino na naših tleh dobili že pred več kot 100 leti v Ljubljani.
“Po mojih informacijah je to celo najstarejši letni kino na svetu, ki je imel predstave skozi vso sezono. Takrat je bila ta ideja verjetno revolucionarna …”
Poslušaj: Klemen Žun o zgodovini in ponudbi letnih kinematografov
Eden od letnih kinematografov, ki se lahko pohvalijo z najdaljšim neprekinjenim delovanjem pri nas, je tisti v Izoli. Erik Toth, koordinator kulturnega in filmskega programa Art kina Odeon Izola, pod čigar okriljem deluje Letni kino Arrigoni, rad poudari tradicijo letnega kina v tem obalnem mestu.
“Arrigoni je zgodovinsko ime ene izmed bivših tovarn v Izoli, ki se je ukvarjala s predelavo rib. Zaradi lokacije je ostalo tudi ime letnega kina, ki je bil namenjen tudi delavcem za sprostitev, nagrado za njihovo delo in kot oblika skupnega druženja.”
Poslušaj: Erik Toth o Letnem kinu Arrigoni
Med najbolj privlačne letne kinematografe pri nas poznavalci prištevajo tudi Kino pod brezami v Tolminu. Špela Mrak pravi, da so glavna privlačnost njihovega kina predvsem čudovite breze ob prizorišču.
“Tu je družaben, miren kotiček v centru Tolmina, ki ga obkrožajo breze. Zraven je atrij, kjer so nivojske stopnice, tako da lahko gledalci poletno ležerno sedijo, prinesejo odeje, sedala in uživajo pod milim nebom.”
Poslušaj: Špela Mrak o Kinu pod brezami
Že včeraj sta se po stranskih poteh in na koncu tudi peš Metka Pirc in Damjan Rostan prebila do Črne na Koroškem, danes pa sta se oglasila tudi iz Dravograda. Tudi ta koroška občina je bila zaradi poplav nekaj časa povsem odrezana od sveta. Zdaj, ko je voda odtekla, so glavna težava grozeči plazovi.
Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
Neveljaven email naslov