Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Anketa med obiskovalci letnega kina Dragon Summer Cinema na Vegovi v Ljubljani, ki je letošnja novost. Ljubljana sicer ponuja kar nekaj letnih kinematografov, obiskovalce pa smo vprašali, ali so redni obiskovalci kina na prostem in kako se ta razlikuje od tistega običajnega v kinodvorani
Prvi letni kino na območju današnje Slovenije naj bi ljudi zabaval že pred 110 leti
Kino pod zvezdami, Film ob jezeru, Kinodvorišče, Kino pod kozolcem, Piknik kino, Kino nad mestom, Kino v parku, Zvezdni utrinki, Dragon Summer Cinema (iz slednjega tudi zgornja anketa med obiskovalci ene od predstav) … To je le nekaj bolj iznajdljivih poimenovanj različnih prizorišč po Sloveniji, ki tudi to poletje vabijo k ogledu filmov na prostem. Tovrstnih letnih kinematografov je tudi pri nas vsako leto več, prav gotovo pa niso nekaj novega. Klemen Žun, filmski entuziast in raziskovalec kino zgodovine, urednik spletne skupnosti Kino Paradiž in avtor knjige Filmski zemljevid, ki je svoje zanimanje za razvoj kinematografov v Ljubljani v zadnjih letih razširil na območje vse Slovenije in poleti s posebnim navdušenjem raziskuje, obiskuje in fotografira prizorišča, ki služijo kot letni kino, ima podatke, da naj bi prvi letni kino na naših tleh dobili že pred več kot 100 leti v Ljubljani.
“Po mojih informacijah je to celo najstarejši letni kino na svetu, ki je imel predstave skozi vso sezono. Takrat je bila ta ideja verjetno revolucionarna …”
Poslušaj: Klemen Žun o zgodovini in ponudbi letnih kinematografov
Eden od letnih kinematografov, ki se lahko pohvalijo z najdaljšim neprekinjenim delovanjem pri nas, je tisti v Izoli. Erik Toth, koordinator kulturnega in filmskega programa Art kina Odeon Izola, pod čigar okriljem deluje Letni kino Arrigoni, rad poudari tradicijo letnega kina v tem obalnem mestu.
“Arrigoni je zgodovinsko ime ene izmed bivših tovarn v Izoli, ki se je ukvarjala s predelavo rib. Zaradi lokacije je ostalo tudi ime letnega kina, ki je bil namenjen tudi delavcem za sprostitev, nagrado za njihovo delo in kot oblika skupnega druženja.”
Poslušaj: Erik Toth o Letnem kinu Arrigoni
Med najbolj privlačne letne kinematografe pri nas poznavalci prištevajo tudi Kino pod brezami v Tolminu. Špela Mrak pravi, da so glavna privlačnost njihovega kina predvsem čudovite breze ob prizorišču.
“Tu je družaben, miren kotiček v centru Tolmina, ki ga obkrožajo breze. Zraven je atrij, kjer so nivojske stopnice, tako da lahko gledalci poletno ležerno sedijo, prinesejo odeje, sedala in uživajo pod milim nebom.”
Poslušaj: Špela Mrak o Kinu pod brezami
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Anketa med obiskovalci letnega kina Dragon Summer Cinema na Vegovi v Ljubljani, ki je letošnja novost. Ljubljana sicer ponuja kar nekaj letnih kinematografov, obiskovalce pa smo vprašali, ali so redni obiskovalci kina na prostem in kako se ta razlikuje od tistega običajnega v kinodvorani
Prvi letni kino na območju današnje Slovenije naj bi ljudi zabaval že pred 110 leti
Kino pod zvezdami, Film ob jezeru, Kinodvorišče, Kino pod kozolcem, Piknik kino, Kino nad mestom, Kino v parku, Zvezdni utrinki, Dragon Summer Cinema (iz slednjega tudi zgornja anketa med obiskovalci ene od predstav) … To je le nekaj bolj iznajdljivih poimenovanj različnih prizorišč po Sloveniji, ki tudi to poletje vabijo k ogledu filmov na prostem. Tovrstnih letnih kinematografov je tudi pri nas vsako leto več, prav gotovo pa niso nekaj novega. Klemen Žun, filmski entuziast in raziskovalec kino zgodovine, urednik spletne skupnosti Kino Paradiž in avtor knjige Filmski zemljevid, ki je svoje zanimanje za razvoj kinematografov v Ljubljani v zadnjih letih razširil na območje vse Slovenije in poleti s posebnim navdušenjem raziskuje, obiskuje in fotografira prizorišča, ki služijo kot letni kino, ima podatke, da naj bi prvi letni kino na naših tleh dobili že pred več kot 100 leti v Ljubljani.
“Po mojih informacijah je to celo najstarejši letni kino na svetu, ki je imel predstave skozi vso sezono. Takrat je bila ta ideja verjetno revolucionarna …”
Poslušaj: Klemen Žun o zgodovini in ponudbi letnih kinematografov
Eden od letnih kinematografov, ki se lahko pohvalijo z najdaljšim neprekinjenim delovanjem pri nas, je tisti v Izoli. Erik Toth, koordinator kulturnega in filmskega programa Art kina Odeon Izola, pod čigar okriljem deluje Letni kino Arrigoni, rad poudari tradicijo letnega kina v tem obalnem mestu.
“Arrigoni je zgodovinsko ime ene izmed bivših tovarn v Izoli, ki se je ukvarjala s predelavo rib. Zaradi lokacije je ostalo tudi ime letnega kina, ki je bil namenjen tudi delavcem za sprostitev, nagrado za njihovo delo in kot oblika skupnega druženja.”
Poslušaj: Erik Toth o Letnem kinu Arrigoni
Med najbolj privlačne letne kinematografe pri nas poznavalci prištevajo tudi Kino pod brezami v Tolminu. Špela Mrak pravi, da so glavna privlačnost njihovega kina predvsem čudovite breze ob prizorišču.
“Tu je družaben, miren kotiček v centru Tolmina, ki ga obkrožajo breze. Zraven je atrij, kjer so nivojske stopnice, tako da lahko gledalci poletno ležerno sedijo, prinesejo odeje, sedala in uživajo pod milim nebom.”
Poslušaj: Špela Mrak o Kinu pod brezami
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Potem ko so potrošniške organizacije v preteklih desetletjih že uspešno dosegle prepoved napačnih trditev pri izdelkih, jih ta naloga še čaka na področju storitev. Zeleno letenje je tak bistroumni nesmisel, s katerim poskušajo letalske družbe od potrošnikov iztisniti še kak dodaten evro.
Črnogorski predsednik Jakov Milatović bo danes nadaljeval posvetovanja s predstavniki parlamentarnih strank, o katerih bo podelil mandat za sestavo nove vlade. Po pričakovanjih naj bi novi mandatar postal vodja gibanja Evropa zdaj Milojko Spajić, ki se o novi koaliciji pogaja tudi s prosrbsko in prorusko koalicijo strank. Kot je Jakov Milatović povedal v intervjuju našemu balkanskemu dopisniku Boštjanu Anžinu, pričakuje vlado, ki bo končala blokado evropske poti in poskrbela, da bo Črna gora v nekaj letih nova članica Evropske unije.
Rezultati 25-letnega štetja in opazovanja štorkelj kažejo, da populacija v Sloveniji raste, njihova bivališča pa se pomikajo z vzhoda proti zahodu. Cirila Štuber se je o štorkljah v Sloveniji pogovarjala z Uršo Gajšek iz DOPPS. Foto: Urša Gajšek
Letna inflacija se umirja, julija je bila 6,1 odstotna. Po metodologiji Eurostata, ki zagotavlja primerljivost med državami Evropske unije pa še nižja, in sicer 5,7 odstotna. Na upad so vplivali cenejši energenti, medtem ko je hrana še vedno za dobro desetino dražja kot lani. Pričakovati je nadaljevanje umirjanje inflacije, inflacijski pritiski bodo občutnejši pri storitvah, saj so povezani s povečanjem plač in visoko zaposlenostjo, komentira Milan Damjanovič iz analitskega centra Banke Slovenije.
Zadnjo nedeljo v juliju smo obeleževali mednarodni dan barij. Barja so vrsta mokrišč, ki je pomembna predvsem za ohranjanje biotske pestrosti, pa tudi za blažitev podnebnih sprememb. Ljudje pa se premalokrat zavedamo njihove pomembnosti, saj so prav zaradi človeške dejavnosti vedno bolj ogrožena. Več o pomembnosti barij je Lani Furlan povedal dr. Mihael Jožef Toman, profesor za ekologijo in varstvo celinskih voda na biotehniški fakulteti univerze v Ljubljani in podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda.
Partizanska bolnica Franja v soteski Pasice pri Cerknem po uničujočem neurju in vetrolomu ostaja zaprta za javnost. So se pa v Mestnem muzeju Idrija, ki upravlja Franjo, odzvali na veliko zanimanje javnosti, kako pomagati pri obnovi tega spomenika državnega pomena, ki ga je naravna ujma po 16-ih letih znova razdejala. Javnost pozivajo, naj obišče preostale njihove muzejske objekte, odprli pa so tudi poseben podračun za zbiranje namenskih donatorskih sredstev. Direktor muzeja Miha Kosmač je med drugim opisal razmere po vetrolomu 18. julija, ko so podrta drevesa zaprla dostop do Franje.
Počitnice so za mnoge osnovnošolce in dijake čas za počitek, razvedrilo, rekreacijo, morje, prijatelje. Skratka, kot bi rekli mladi, odklop. 16-letni dijak ljubljanskega konservatorija za glasbo in balet, Andraž Babšek iz Medvod, pa tudi v tem dneh ne miruje. Snuje nove skladbe, pripravlja mladinski roman o času osamosvojitve, razmišlja o novem programu medvoškega pevskega zbora. Njegove ustvarjalne navdihe so prepoznali tudi v Medvodah, kjer so mu ob občinskem prazniku podelili priznanje Mladi up Medvod. Z Andražem Babškom se je pogovarjala Aljana Jocif.
Jutri bo svetovni dan hepatitisa. V Sloveniji ga bomo zaznamovali že 17-to leto zapored. V Ljubljani danes in jutri poteka akcija testiranja na virus hepatitisa C. Testiranje je brezplačno in anonimno, nanj se ni treba naročati, niti ni treba s seboj prinesti kartice zdravstvenega zavarovanja, poteka pa na infekcijski kliniki v prostorih na Poljanskem nasipu. O nevarnostih hepatitisa na stojnici na Prešernovem trgu ozaveščajo tudi študentje medicine.
V senci Pohorja poteka športni spektakel – Olimpijski festival evropske mladine, ki je oživil Maribor. OFEM je v mesto privabil več kot dva tisoč talentiranih športnikov iz 48-ih držav, ki v tem tednu tekmujejo v 11-ih disciplinah. Tekmovanja so odprta za javnost in obiskovalce vabijo na več kot deset prizorišč. Zaprta pa ostajajo vrata Športne vasi, kar odpira vrsto vprašanj. Kaj se dogaja v ozadju tega sveta? Srce enega najbolj pričakovanih športnih dogodkov leta je obiskala Sara Zmrzlak.
Ekstremni vremenski dogodki, ki smo jim pri nas in tudi v naši soseščini, priča že vse od začetka prejšnjega tedna, so povzročili ogromno škodo na objektih, avtomobilih in seveda v kmetijstvu. Ponekod je toča uničila ves pridelek. Kako ravnati na njivah, v sadovnjakih in vinogradih, da bi škodo na poljščinah in pridelkih ublažili? O tem smo se pogovarjali z magistro Urško Cvelbar s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.
Neveljaven email naslov