Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medtem ko se kmetijstvo v zahodni in severni Evropi zaradi dolgotrajnega pomanjkanja padavin in visokih temperatur sooča z veliko škodo, visoke temperature pri nas trajajo šele dober teden in bodo kot kaže konec tedna popustile. Jernejka Drolec je preverila, kakšne težave povzročajo visoke temperature v kmetijski pridelavi.
Medtem ko se kmetijstvo v Zahodni in Severni Evropi spopada z veliko škodo, visoke temperature pri nas, kot kaže, ne bodo pustile hudih posledic
Visoke temperature niso ugodne za nobene kmetijske kulture. Ko so temperature višje od 30 stopinj, vse kulture trpijo vročinski stres. Najbolj je vročini izpostavljena zelenjava na prostem, najbolj na udaru so plodovke, temperature nad 35 stopinj Celzija so že zelo kritične. Jana Bolčič, specialistka za zelenjadarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica:
Predvsem zaradi tega, ker ni dovolj cvetnega prahu za oplodnjo. Na naših območjih je problem tudi kalcij, ki je v tej vročini rastlinam težko dostopen.
V tem času je treba poskrbeti tudi za zadostno zalivanje sadik za presajanje. Namakanje je veliko lažje v plastenjakih, kjer pršilce namestimo pod strop in namakamo zjutraj. Kakšne bodo posledice vročinskega vala v sadjarstvu? Andreja Brence, specialistka za sadjarstvo s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.
Pričakujemo ne tako obilno, ampak povprečno letino. Pri jagodičju se že kažejo ožigi na listih, pri jablani in hruški visoke temperature povzročajo hitro dozorevanje.
Ali so visoke temperature morda ugodne za trto in pridelavo grozdja? Simona Hauptman, specialistka za vinogradništvo Kmetijskega zavoda Maribor:
Ja, trta je rastlina sonca. Trta bo zadnja odreagirala na vročinski stres.
Visoke temperature so stres tudi za živali, med drugim povzročijo tudi dvig temperature vode v ribogojnicah. Pred leti je v eni od ribogojnic na Štajerskem temperatura vode v kratkem obdobju zrasla na 26 stopinj, kar je približno 10 stopinj več, kot je primerno za postrvi in bi lahko rekli, da so se ribe skoraj skuhale v ribogojnici. Ohlajanje takih voda je praktično nemogoče.
V splošnem pa je letos v Sloveniji do zdaj več težav v kmetijstvu povzročilo deževje.
4482 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Medtem ko se kmetijstvo v zahodni in severni Evropi zaradi dolgotrajnega pomanjkanja padavin in visokih temperatur sooča z veliko škodo, visoke temperature pri nas trajajo šele dober teden in bodo kot kaže konec tedna popustile. Jernejka Drolec je preverila, kakšne težave povzročajo visoke temperature v kmetijski pridelavi.
Medtem ko se kmetijstvo v Zahodni in Severni Evropi spopada z veliko škodo, visoke temperature pri nas, kot kaže, ne bodo pustile hudih posledic
Visoke temperature niso ugodne za nobene kmetijske kulture. Ko so temperature višje od 30 stopinj, vse kulture trpijo vročinski stres. Najbolj je vročini izpostavljena zelenjava na prostem, najbolj na udaru so plodovke, temperature nad 35 stopinj Celzija so že zelo kritične. Jana Bolčič, specialistka za zelenjadarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica:
Predvsem zaradi tega, ker ni dovolj cvetnega prahu za oplodnjo. Na naših območjih je problem tudi kalcij, ki je v tej vročini rastlinam težko dostopen.
V tem času je treba poskrbeti tudi za zadostno zalivanje sadik za presajanje. Namakanje je veliko lažje v plastenjakih, kjer pršilce namestimo pod strop in namakamo zjutraj. Kakšne bodo posledice vročinskega vala v sadjarstvu? Andreja Brence, specialistka za sadjarstvo s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.
Pričakujemo ne tako obilno, ampak povprečno letino. Pri jagodičju se že kažejo ožigi na listih, pri jablani in hruški visoke temperature povzročajo hitro dozorevanje.
Ali so visoke temperature morda ugodne za trto in pridelavo grozdja? Simona Hauptman, specialistka za vinogradništvo Kmetijskega zavoda Maribor:
Ja, trta je rastlina sonca. Trta bo zadnja odreagirala na vročinski stres.
Visoke temperature so stres tudi za živali, med drugim povzročijo tudi dvig temperature vode v ribogojnicah. Pred leti je v eni od ribogojnic na Štajerskem temperatura vode v kratkem obdobju zrasla na 26 stopinj, kar je približno 10 stopinj več, kot je primerno za postrvi in bi lahko rekli, da so se ribe skoraj skuhale v ribogojnici. Ohlajanje takih voda je praktično nemogoče.
V splošnem pa je letos v Sloveniji do zdaj več težav v kmetijstvu povzročilo deževje.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vas zanima kakšne božične tradicije imajo v Etiopiji, na Japonskem, v Mehiki, Rusija ali na Irskem? O tem smo govorili s priseljenci Lauro Jarc, Olgo Kajbo, Carlosom Pacualom, Eyachewom Tefero ter Vesno Stopar in Genki centra.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kruh, ki je danes povsem običajno in vsakodnevno živilo, je imel nekoč veliko večji pomen. Pomenil je blagostanje, obilje, praznik. Sploh tisti beli, iz pšenične moke, je pri manj premožnih na mizi stal le ob božiču in veliki noči. Prav z božičnimi prazniki pa je povezanih nekaj posebnih oblik božičnega kruha. Slovenci smo tako v zadnjih letih spet začeli oživljati že skoraj pozabljeni poprtnik, Italijani že več kot 500 let prisegajo na paneton, Madžari pa svoj kurtoskalacs že pridno tržijo po vsem svetu.
Potem ko je Agencija za civilno letalstvo letos poleti po obširnem nadzoru ugotovila, da edini nacionalni letalski prevoznik Adria Airways ni več sposoben plačevati svojih obveznosti, je lastnikom – nemškemu finančnemu skladu 4K Invest – s ciljem dolgoročne finančne vzdržnosti naložila dokapitalizacijo podjetja. Do zdaj naj bi bila Adria dokapitalizirana s 4 milijoni evrov, a za kakšno vplačilo naj bi šlo, niso razkrili. Ali bo to vplačilo zadovoljilo Agencijo, ki Adriji grozi z odvzemom operativne licence za letenje, bo znano predvidoma v prihodnjem letu. Več v prispevku Simeone Rogelj.
Za več kot 184. tisoč učencev je danes zadnji dan pouka v tem koledarskem letu, saj so pred njimi kar 12 dni dolge božično-novoletne počitnice. Ponedeljkov 24. december, ki sicer ni pouka prost dan, so namreč na šolah že nadomeščali v soboto, 29. septembra, in tako še podaljšali tokratne počitniške dni. Kako počitnice in praznike pričakujejo četrtošolci Maruša, Lina, Ajda, Žan, Tine in Samuel z Osnovne šole Rače, je preverila Tadeja Bizilj.
Praznične in proste dneve bodo številni izkoristili tudi za obisk gora. Obisk visokogorja je te dni zaradi zimskih razmer in nizkih temperatur zahteven in primeren le za dobro pripravljene in izkušene gornike, ki se znajo gibati v zimskih razmerah. Gorski reševalci in Planinska zveza Slovenije zato priporočajo pravo izbiro ciljev, samo odgovornost in skrb za lastno varnost pa morata biti na prvem mestu. Prispevek Aljane Jocif.
Izraz »preiskovalke« je bližnjica za parlamentarne preiskovalne komisije, v novem mandatu Državnega zbora bodo delovale vsaj tri, pri tisti o delovanju slabe banke je politika poenotena.
Ilka Štuhec je velika zmagovalka Val Gardene. Najboljša slovenska alpska smučarka je v manj kot 24 urah najprej zmagala na smuku za svetovni pokal alpskih smučark, nato pa je popolno vrnitev po poškodbi v slogu največjih šampionk kronala še z najhitrejšo vožnjo za zmago na superveleslalomu za popolni dvojček zmag na progi Saslong v Dolomitih. Žan Kranjec je prvič v karieri slavil na veleslalomu v Saalbachu. Tekmi sta spremljala in pokomentirala Igor Tominec in Marko Cirman.
2.803 prebežniki so v Sloveniji letos zaprosili za mednartodno zaščito, a več kot 90% od njih je že zapustilo našo državo. Slovenija je od leta 1991 do danes 803 ljudem zagotovila mednarodno zaščito, od njih jih v Sloveniji na današnji dan živi 547.
Slovenski odvetniki bodo jutri, 19. decembra 2018, že osmič pripravili »Dan odvetniške pravne pomoči pro bono« v odvetniških pisarnah povsod po Sloveniji (spletno stran odvetniške zbornice lahko obiščete tukaj) in v prostorih lokalnih skupnosti v Novi Gorici, na Igu, Brezovici, Grosupljem in v Ljubljani, pa tudi na mirujočih avtobusih Ljubljanskega potniškega prometa na Cankarjevi ulici pred Namo in na Preglovem trgu v Fužinah.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
ZKP RTV SLO je skupaj s Prvim programom izdala plošček in pesmarico z otroškimi skladbami Violinček 5. Predstavlja ga urednik za otroško glasbo na Prvem programu Radia Slovenija Matej Jevnišek.
Minister za zdravje Samo Fakin je danes tudi uradno naznanil ukinitev Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni ter sporočil, da bo program obravnave otrok s prirojenimi srčnimi napakami v prihodnje deloval v okviru ljubljanskega Kliničnega centra kot samostojna organizacijska enota. Ker je okoli 100 otrok letno še vedno premalo za zagotavljanje kakovostne obravnave je že po novem letu dogovorjen sestanek o povezovanju s Hrvaško ter Bosno in Hercegovino.
Z mednarodnim pravnikom prof. dr. Juretom Vidmarjem (Univerza v Maastrichtu) o aktualni odločitvi Evropskega sodišča, možnostih, ki jih ima Združeno Kraljestvo, vprašanju Severne Irske in tudi posledicah, ki jih lahko Brexit ima za Slovenijo.
"Sklad Združenih narodov za otroke je pod imenom "United Nations International Children's Emergency Fund" ustanovila generalna skupščina OZN 11. decembra leta 1946 kot sklad za pomoč otrokom povojne Evrope. Sklad nudi dolgoročno in razvojno pomoč otrokom in materam v državah v razvoju." Tako slovenska Wikipedia opiše največjo organizacijo za pomoč otrokom na svetu, ki letos praznuje že 72 let. V Torkovem kvizu smo dodali še nekaj zanimivh podatkov.
V maroškem Marakešu so danes predstavniki več kot 150 držav članic Združenih narodov potrdili dogovor ZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. O dogovoru smo na Prvem že veliko govorili, danes smo osvetlili, kaj je bilo ob tej priložnosti izrečeno za govorniškim odrom.
Neveljaven email naslov