Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
12. avgusta na pobudo Organizacije Združenih narodov obeležujemo mednarodni dan mladih, ki jih je 23% manj kot pred desetimi letih
Že od leta 2000 je en dan v letu namenjen ozaveščanju javnosti o temah in izzivih, povezanih z mladimi. Tema letošnjega mednarodnega dneva mladih bodo varni prostori za mlade (Safe places for Youth). Mladi namreč potrebujejo varne prostore, kjer se lahko družijo, učijo, preživljajo svoj prosti čas, pa tudi kjer se lahko varno vključujejo v procese odločanja in varno izražajo svoje mnenje. Slovenija je na področju varnosti in tudi mladinske kulture visoko, zato so predstavniki mladih danes opozorili na nekaj drugih izzivov, s katerimi se mladi soočajo pri nas.
Mladinski svet Slovenije opozarja na osamosvajanje mladih, ki se kaže s težjim vstopom mladih na trg dela, iskanjem varne zaposlitve in tudi reševanjem stanovanjskega vprašanja. Na Kongresnem trgu so dopoldne tako uprizorili igro kače in lestve v naravni velikosti. Na natisnjenem polju so se mladi premikali po poti odraščanja in se srečevali z izzivi. Tin Kampl, predsednik MSS:
»Mladi vse prevečkrat igramo vlogo neke figure na igralnem polju, kjer nas politiki, odločevalci na lokalni, nacionalni ali evropski ravni premikajo sem in tja. Menim, da je tega dovolj. Mladi moramo opozoriti nase in zagotoviti ustrezne politike, ki bodo kot skupen cilj države in družbe mladim pomagale pri njihovem osamosvajanju.«
V Sloveniji je bilo v letu 2017 312 tisoč ljudi, starih od 15 do 29 let, to je 15 % slovenskega prebivalstva. To je za skoraj 23 % manj kot pred desetimi leti. Mladi so sicer zadovoljni s svojim življenjem, ocenili so ga s povprečno oceno 7,9 – in sicer na lestvici od 0 do 10, kjer je 10 odlično. 51 % jih je delovno aktivnih, med temi slaba polovica za delo za nedoločen čas, ostali pa v drugih, manj varnih oblikah dela, pri starših jih živi slabih 80 % (v EU slabih 66 %), od staršev se odselijo pri 28 letih. To so podatki Statističnega urada RS, kaj to pomeni, kakšne posledice ima za mlade in za družbo v celoti, smo izvedeli v pogovoru s socialno psihologinjo dr. Mirjano Ule.
Mladi so se prilagoditi času, v katerem živijo. Niso več tranzicijska generacija, temveč so čas, v katerem živijo, vzeli za svojega. Mladost se je podaljšala, njihove vrednote so se spremenile – najpomembnejša jim je kvaliteta življenja. Ker je prihodnost negotova, namreč živijo tukaj in zdaj, pove Uletova, in svojega življenja ne želijo v celoti žrtvovati le za eno področje, na primer za kariero. Odraščajo v bolj zaščitniški družini, kjer imajo sicer veliko svobode, vendar ima dolgo življenje doma za posledico tudi to, da se odraslost in odločitve, ki jih sprejemamo kot odrasli (npr. družina, aktivno državljanstvo), odmikajo v prihodnost, mladi pa ne prevzemajo popolne odgovornosti za svoje življenje. A izziv v teh časih ne čaka le mladih, temveč tudi družbo. Dr. Mirjana Ule pravi, da mora družba prepoznati kompetence in potenciale mladi in jih ponovno integrirati v družbo in jim dati priložnosti.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
12. avgusta na pobudo Organizacije Združenih narodov obeležujemo mednarodni dan mladih, ki jih je 23% manj kot pred desetimi letih
Že od leta 2000 je en dan v letu namenjen ozaveščanju javnosti o temah in izzivih, povezanih z mladimi. Tema letošnjega mednarodnega dneva mladih bodo varni prostori za mlade (Safe places for Youth). Mladi namreč potrebujejo varne prostore, kjer se lahko družijo, učijo, preživljajo svoj prosti čas, pa tudi kjer se lahko varno vključujejo v procese odločanja in varno izražajo svoje mnenje. Slovenija je na področju varnosti in tudi mladinske kulture visoko, zato so predstavniki mladih danes opozorili na nekaj drugih izzivov, s katerimi se mladi soočajo pri nas.
Mladinski svet Slovenije opozarja na osamosvajanje mladih, ki se kaže s težjim vstopom mladih na trg dela, iskanjem varne zaposlitve in tudi reševanjem stanovanjskega vprašanja. Na Kongresnem trgu so dopoldne tako uprizorili igro kače in lestve v naravni velikosti. Na natisnjenem polju so se mladi premikali po poti odraščanja in se srečevali z izzivi. Tin Kampl, predsednik MSS:
»Mladi vse prevečkrat igramo vlogo neke figure na igralnem polju, kjer nas politiki, odločevalci na lokalni, nacionalni ali evropski ravni premikajo sem in tja. Menim, da je tega dovolj. Mladi moramo opozoriti nase in zagotoviti ustrezne politike, ki bodo kot skupen cilj države in družbe mladim pomagale pri njihovem osamosvajanju.«
V Sloveniji je bilo v letu 2017 312 tisoč ljudi, starih od 15 do 29 let, to je 15 % slovenskega prebivalstva. To je za skoraj 23 % manj kot pred desetimi leti. Mladi so sicer zadovoljni s svojim življenjem, ocenili so ga s povprečno oceno 7,9 – in sicer na lestvici od 0 do 10, kjer je 10 odlično. 51 % jih je delovno aktivnih, med temi slaba polovica za delo za nedoločen čas, ostali pa v drugih, manj varnih oblikah dela, pri starših jih živi slabih 80 % (v EU slabih 66 %), od staršev se odselijo pri 28 letih. To so podatki Statističnega urada RS, kaj to pomeni, kakšne posledice ima za mlade in za družbo v celoti, smo izvedeli v pogovoru s socialno psihologinjo dr. Mirjano Ule.
Mladi so se prilagoditi času, v katerem živijo. Niso več tranzicijska generacija, temveč so čas, v katerem živijo, vzeli za svojega. Mladost se je podaljšala, njihove vrednote so se spremenile – najpomembnejša jim je kvaliteta življenja. Ker je prihodnost negotova, namreč živijo tukaj in zdaj, pove Uletova, in svojega življenja ne želijo v celoti žrtvovati le za eno področje, na primer za kariero. Odraščajo v bolj zaščitniški družini, kjer imajo sicer veliko svobode, vendar ima dolgo življenje doma za posledico tudi to, da se odraslost in odločitve, ki jih sprejemamo kot odrasli (npr. družina, aktivno državljanstvo), odmikajo v prihodnost, mladi pa ne prevzemajo popolne odgovornosti za svoje življenje. A izziv v teh časih ne čaka le mladih, temveč tudi družbo. Dr. Mirjana Ule pravi, da mora družba prepoznati kompetence in potenciale mladi in jih ponovno integrirati v družbo in jim dati priložnosti.
Ekipa Prvega se danes v živo javlja s terena in spremlja utrip na prvi šolski dan v nekaterih krajih, ki so jih prizadela neurja in poplave. Na OŠ Franja Goloba Prevalje je dopisnica Metka Pirc najprej poklepetala z učenci Timotejem, Filipom, Nejcem, Tano, Tiso in Tajo ter s knjižničarko Mojco Pungartnik. V drugem javljanju iz Mežiške doline pa sta o aktualnih razmerah in dolgoročnih posledicah ujme spregovorili ravnateljica OŠ Franja Goloba Prevalje dr. Andreja Tinta in svetovalna delavka Urška Petrič.
Ekipa Prvega se danes v živo javlja s terena in spremlja utrip na prvi šolski dan v nekaterih krajih, ki so jih prizadela neurja in poplave. Na OŠ Nazarje smo pred mikrofon povabili poveljnika civilne zaščite občine Nazarje Filipa Strnišnika, ravnateljico OŠ Nazarje Vesno Lešnik ter učenki Emo in Zojo.
Ekipa Prvega se danes v živo javlja s terena in spremlja utrip na prvi šolski dan v nekaterih krajih, ki so jih prizadela neurja in poplave. Dan smo začeli smo v Gornjem Gradu, kjer smo pred mikrofon povabili ravnateljico OŠ Frana Kocbeka Blanko Nerat in župana Gornjega Gradu Antona Špeha. Besedo smo dali tudi učencem in učiteljicam. Na terenu so Špela Šebenik, Lucija Fatur in Lana Furlan.
Prvi program Radia Slovenija in A1 Slovenija sta že sedmo leto zapored leto zapored združila radijsko oddajo za otroke z 58-letno tradicijo in Lahkonočnice, pravljice sodobnih slovenskih avtorjev. V oddaji Lahko noč, otroci! boste lahko pet zaporednih četrtkov ob 19.45 prisluhnili pravljični nanizanki o pesniku jazbecu in gozdnih prijateljih, ki otrokom dajejo iztočnice in pogum za pripovedovanje. Pravljice bodo premierno zaživele v interpretaciji priznanih dramskih igralcev Jožice Avbelj, Maje Končar, Marijane Brecelj, Iva Bana, Željka Hrsa in Zvoneta Hribarja.
1. septembra se začenja novo šolsko leto in prvič bo šolski prag prestopilo tudi 20 tisoč 700 prvošolčkov, ki so najranljivejši udeleženci v prometu. Za to, da bi bila njihova pot v šolo in iz nje na samo jutri, ampak čez vse šolsko leto čimbolj varna, smo za nekaj pojasnil o preventivnih akcijah v studio povabil vodjo sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, Ivana Kapuna.
V ponedeljek se je iztekel rok za oddajo vlog za prvo humanitarno pomoč po nedavnih ujmah. Rdeči Križ in Karitas sta prejela okoli 5000 vlog, pristojne komisije pa so danes že začele z njihovim pregledovanjem. Vsa izplačila naj bi bila sicer izvedena v prvi polovici septembra. Ta petek pa poteče rok za oddajo ocene škode za podjetja, ki so bila oškodovana v poplavah in želijo prejeti predplačila. Do zdaj so na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport prejeli okoli 300 vlog.
Nekatere zdravniške ambulante na primarni ravni, govorimo predvsem o družinskih zdravnikih, še vedno ne omogočajo naročanja bolnikov na pregled skladno z zakonom o pacientovih pravicah. Na Zagovornika načela enakosti so lani prejeli številne pritožbe pacientov, ki so poročali o težavah pri naročanju, saj so se ob uvajanju elektronskega naročanja okrnile druge zakonsko predpisane možnosti, kot je to osebni obisk oziroma naročanje po telefonu. Zagovornik je zato preveril dostopnost do ambulant družinske medicine in potrdile so se navedbe pacientov, enako je nato letos marca ugotovil tudi Zdravstveni inšpektorat. O tem zagovornik Miha Lobnik s Heleno Lovinčič.
Kako zagotoviti pravičen energetski prehod in preprečiti, da bi uveljavljanje obnovljivih virov energije ustvarjalo nove neenakosti? Zakaj je pri uvajanju podnebnih ukrepov nujno upoštevati vidik pravičnosti in poskrbeti za najbolj ranljive prebivalce? Koliko lahko k temu pripomorejo energetske skupnosti in katere dodatne težave povzroča množičen prehod na obnovljive vire energije? To so med drugim vprašanja, o katerih so razpravljali udeleženci mednarodne poletne šole politične ekonomije na Fakulteti za družbene vede. O te smo se pogovarjali z eno izmed predavateljic, doktorico Rachel Guyet.
Dežurni meteorolog Andrej Golob opozarja, da bodo reke čez dan in ponoči še naraščale, predvsem v Podravju in Posavju. Drava se sicer že razliva, njej pretok je visok. Velja največja stopnja pripravljenosti.
Glavna cesta Ravne - Dravograd je popolnoma zaprta, kar bo otežilo dnevne migracije, dolina Tople v Črni pa je zaradi uničenega cestišča odrezana od sveta. Zaprta je tudi cesta med Dravogradom in Libeličami, kjer je nevarnost plazenja. Sicer pa je slika tokrat drugačna kot v začetku meseca - Korošci so šli v noč pripravljeni, že čez dan so polnilni protipoplavne vreče.
OŠ Mihajla Rostoharja Krško je s Centrom za socialno delo Posavje in Varstveno delovnim centrom Zasavje izvedla pilotni enotedenski projekt »samostojno bivanje s podporo«, v katerem so štirje fantje, ki imajo priznan status invalida po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov, skoraj samostojno bivali v šolskem učnem stanovanju v središču Krškega. Kar pomeni, da so ponoči sami bivali v hiši, se sami zbudili, uredili, pripravili zajtrk in izvajali vsa dnevna opravila, podpora pa je bila oseba od zunaj, ki je nadzorovala njihovo početje, vendar ni bila ves čas z njimi.
To nedeljo, 27. avgusta, bo na Pogačarjevem trgu v Ljubljani med 10. in 20. uro potekala Marcelova tržnica, dobrodelni dogodek zbiranja sredstev za podporo neozdravljivo bolnim otrokom in njihovim družinam, ki jih oskrbuje Tim za paliativno oskrbo otrok Pediatrične klinike v Ljubljani. Del zbiranja sredstev bo potekal tudi na Facebook profilu Marcelova tržnica, kjer bo vse do 1. oktobra potekala Marcelova dražba, za katero so drese in druge športne rekvizite s podpisi donirali številni slovenski športniki, med njimi tudi Luka Dončić, Jan Oblak in celotna slovenska nogometna reprezentanca. V studiu Prvega sta o boleči izgubi in dogodku, ki bo potekal v spomin na njunega sina Marcela, po katerem je dogodek dobil ime, spregovorila njegova starša Tjaša Strgar in Alen Balažič.
Okoljska gibanja so v zadnjih desetletjih prehodila pot od precejšnje radikalizacije do tega, da so - s tem, ko so se oblikovala v politične stranke - postala del političnega sistema. S tem so izgubila velik del svoje pristnosti, pravi beograjski profesor Darko Nadić - namesto prek protestov namreč zdaj množice nagovarjajo prek služb odnose z javnostmi. S profesorjem Nadićem+ smo se pogovarjali v okviru mednarodne poletne šole politične ekonomije, ki poteka na Fakulteti za družbene vede.
Izraz phishing (fishing) ali ribarjenje se uporablja za opisovanje spletnih prevar, pri katerih napadalci skušajo pridobiti občutljive informacije, kot so gesla, uporabniška imena, ali številke bančnih kartic z uporabo lažnih e-poštnih sporočil, spletnih strani ali drugih komunikacijskih kanalov, kot so aplikacije ali socialna omrežja. Več v pogovoru z Robertom Škrjancem.
Na poplavljenih območjih hitijo s sanacijo. A da se je treba tega lotiti počasi in premišljeno, poudarjajo strokovnjaki. Čeprav izgleda že vse suho, je lahko v hiši še več deset tisoč litrov vode in tega morda sploh ne slutimo. Dva prostovoljca iz Nemčije sta se z uničujočimi poplavami soočila pred dvema letoma, zato sta prihitela na pomoč tudi na Koroško. Ves teden sta merila vlago v hišah v Črni in Mežici, kako je na Koroškem v primerjavi z Nemčijo in kako se lotiti sanacije, pa v reportaži naše dopisnice Metke Pirc.
Potem ko je predsednik vlade Robert Golob pred dvema dnevoma bankam postavil ultimat, naj predlagajo svoje ideje, kako pomagati prizadetim v nedavnih poplavah, so iz Združenja bank na vlado dopoldne že poslali svoje predloge. Odziv premiera še ni znan, o podrobnostih predlogov pa smo se pogovarjali s predsednico Združenja bank Stanislavo Zadravec Caprirolo.
Sinočnja novica o domnevni smrti šefa ruske najemniške vojske Wagner Jevgenija Prigožina v stmoglavljenem letalu verjetno ni presenetila nikogar. Letalo v katerem naj bi Prigožin letel iz Moskve v Sankt Peterburg je strmoglavilo natančno dva meseca po uporu njegove vojske Wagner, ki se je ustavila 200 kilometrov od prestolnice. Poklicali smo strokovnjaka za varnostna vprašanja Vladimirja Prebiliča
Naselje v ljubljanskih Sneberjah, ki ga je poplava 4. avgusta hudo prizadela, si je danes skupaj s predstavniki Mestne občine Ljubljana ogledal državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah Boštjan Šefic. Prebivalci tamkajšnjega naselja na sneberškem nabrežju imajo številne skrbi glede obnove montažnih hiš, skrbi pa jih tudi, kako bo v prihodnje s protipoplavno zaščito. V Sneberjah sta bili Lucija Dimnik Rikić in Lana Furlan.
V nedeljo je na Ljubljanskem barju, med Bevkami in Notranjimi Goricami, prišlo do obsežnega onesnaženja vode. Območje onesnaženja spada v Naturo 2000 in je hkrati osrednji del Krajinskega parka Ljubljansko barje. Ali gre za naraven pojav ali za človeški vir onesnaženja, še ni znano. Peter Močnik se je o tem pogovarjal z direktorjem Krajinskega parka Ljubljansko barje, Janezom Kastelicem.
V nedavnih poplavah so številni na prizadetih območjih izgubili vse svoje premoženje; podivjane vode so odnašale hiše, vrtove, njive, velika škoda je nastala tudi v gospodarstvu. Po grobih ocenah je vodna ujma prizadela 15 tisoč gospodinjstev, od teh je tisoč takšnih, ki so izgubila vse. Reševanje bivanjske problematike na prizadetih območjih je seveda ena od prednostnih nalog popoplavnih ukrepov. Ali bodo ljudje, ki jim je voda uničila domove, sploh še kdaj lahko živeli v svojih hišah? Bo država prisluhnila tem brezdomcem in morda z gradbeno stroko poiskala ustrezno rešitev, da bodo še naprej živeli na svojih območjih? Ali graditi klasične ali montažne hiše. O tem v pogovoru z Janezom Rihterjem, direktorjem podjetja Rihter, ki izdeluje montažne hiše.
Neveljaven email naslov