Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
12. avgusta na pobudo Organizacije Združenih narodov obeležujemo mednarodni dan mladih, ki jih je 23% manj kot pred desetimi letih
Že od leta 2000 je en dan v letu namenjen ozaveščanju javnosti o temah in izzivih, povezanih z mladimi. Tema letošnjega mednarodnega dneva mladih bodo varni prostori za mlade (Safe places for Youth). Mladi namreč potrebujejo varne prostore, kjer se lahko družijo, učijo, preživljajo svoj prosti čas, pa tudi kjer se lahko varno vključujejo v procese odločanja in varno izražajo svoje mnenje. Slovenija je na področju varnosti in tudi mladinske kulture visoko, zato so predstavniki mladih danes opozorili na nekaj drugih izzivov, s katerimi se mladi soočajo pri nas.
Mladinski svet Slovenije opozarja na osamosvajanje mladih, ki se kaže s težjim vstopom mladih na trg dela, iskanjem varne zaposlitve in tudi reševanjem stanovanjskega vprašanja. Na Kongresnem trgu so dopoldne tako uprizorili igro kače in lestve v naravni velikosti. Na natisnjenem polju so se mladi premikali po poti odraščanja in se srečevali z izzivi. Tin Kampl, predsednik MSS:
»Mladi vse prevečkrat igramo vlogo neke figure na igralnem polju, kjer nas politiki, odločevalci na lokalni, nacionalni ali evropski ravni premikajo sem in tja. Menim, da je tega dovolj. Mladi moramo opozoriti nase in zagotoviti ustrezne politike, ki bodo kot skupen cilj države in družbe mladim pomagale pri njihovem osamosvajanju.«
V Sloveniji je bilo v letu 2017 312 tisoč ljudi, starih od 15 do 29 let, to je 15 % slovenskega prebivalstva. To je za skoraj 23 % manj kot pred desetimi leti. Mladi so sicer zadovoljni s svojim življenjem, ocenili so ga s povprečno oceno 7,9 – in sicer na lestvici od 0 do 10, kjer je 10 odlično. 51 % jih je delovno aktivnih, med temi slaba polovica za delo za nedoločen čas, ostali pa v drugih, manj varnih oblikah dela, pri starših jih živi slabih 80 % (v EU slabih 66 %), od staršev se odselijo pri 28 letih. To so podatki Statističnega urada RS, kaj to pomeni, kakšne posledice ima za mlade in za družbo v celoti, smo izvedeli v pogovoru s socialno psihologinjo dr. Mirjano Ule.
Mladi so se prilagoditi času, v katerem živijo. Niso več tranzicijska generacija, temveč so čas, v katerem živijo, vzeli za svojega. Mladost se je podaljšala, njihove vrednote so se spremenile – najpomembnejša jim je kvaliteta življenja. Ker je prihodnost negotova, namreč živijo tukaj in zdaj, pove Uletova, in svojega življenja ne želijo v celoti žrtvovati le za eno področje, na primer za kariero. Odraščajo v bolj zaščitniški družini, kjer imajo sicer veliko svobode, vendar ima dolgo življenje doma za posledico tudi to, da se odraslost in odločitve, ki jih sprejemamo kot odrasli (npr. družina, aktivno državljanstvo), odmikajo v prihodnost, mladi pa ne prevzemajo popolne odgovornosti za svoje življenje. A izziv v teh časih ne čaka le mladih, temveč tudi družbo. Dr. Mirjana Ule pravi, da mora družba prepoznati kompetence in potenciale mladi in jih ponovno integrirati v družbo in jim dati priložnosti.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
12. avgusta na pobudo Organizacije Združenih narodov obeležujemo mednarodni dan mladih, ki jih je 23% manj kot pred desetimi letih
Že od leta 2000 je en dan v letu namenjen ozaveščanju javnosti o temah in izzivih, povezanih z mladimi. Tema letošnjega mednarodnega dneva mladih bodo varni prostori za mlade (Safe places for Youth). Mladi namreč potrebujejo varne prostore, kjer se lahko družijo, učijo, preživljajo svoj prosti čas, pa tudi kjer se lahko varno vključujejo v procese odločanja in varno izražajo svoje mnenje. Slovenija je na področju varnosti in tudi mladinske kulture visoko, zato so predstavniki mladih danes opozorili na nekaj drugih izzivov, s katerimi se mladi soočajo pri nas.
Mladinski svet Slovenije opozarja na osamosvajanje mladih, ki se kaže s težjim vstopom mladih na trg dela, iskanjem varne zaposlitve in tudi reševanjem stanovanjskega vprašanja. Na Kongresnem trgu so dopoldne tako uprizorili igro kače in lestve v naravni velikosti. Na natisnjenem polju so se mladi premikali po poti odraščanja in se srečevali z izzivi. Tin Kampl, predsednik MSS:
»Mladi vse prevečkrat igramo vlogo neke figure na igralnem polju, kjer nas politiki, odločevalci na lokalni, nacionalni ali evropski ravni premikajo sem in tja. Menim, da je tega dovolj. Mladi moramo opozoriti nase in zagotoviti ustrezne politike, ki bodo kot skupen cilj države in družbe mladim pomagale pri njihovem osamosvajanju.«
V Sloveniji je bilo v letu 2017 312 tisoč ljudi, starih od 15 do 29 let, to je 15 % slovenskega prebivalstva. To je za skoraj 23 % manj kot pred desetimi leti. Mladi so sicer zadovoljni s svojim življenjem, ocenili so ga s povprečno oceno 7,9 – in sicer na lestvici od 0 do 10, kjer je 10 odlično. 51 % jih je delovno aktivnih, med temi slaba polovica za delo za nedoločen čas, ostali pa v drugih, manj varnih oblikah dela, pri starših jih živi slabih 80 % (v EU slabih 66 %), od staršev se odselijo pri 28 letih. To so podatki Statističnega urada RS, kaj to pomeni, kakšne posledice ima za mlade in za družbo v celoti, smo izvedeli v pogovoru s socialno psihologinjo dr. Mirjano Ule.
Mladi so se prilagoditi času, v katerem živijo. Niso več tranzicijska generacija, temveč so čas, v katerem živijo, vzeli za svojega. Mladost se je podaljšala, njihove vrednote so se spremenile – najpomembnejša jim je kvaliteta življenja. Ker je prihodnost negotova, namreč živijo tukaj in zdaj, pove Uletova, in svojega življenja ne želijo v celoti žrtvovati le za eno področje, na primer za kariero. Odraščajo v bolj zaščitniški družini, kjer imajo sicer veliko svobode, vendar ima dolgo življenje doma za posledico tudi to, da se odraslost in odločitve, ki jih sprejemamo kot odrasli (npr. družina, aktivno državljanstvo), odmikajo v prihodnost, mladi pa ne prevzemajo popolne odgovornosti za svoje življenje. A izziv v teh časih ne čaka le mladih, temveč tudi družbo. Dr. Mirjana Ule pravi, da mora družba prepoznati kompetence in potenciale mladi in jih ponovno integrirati v družbo in jim dati priložnosti.
Pri nas geotermalna energija zagotavlja samo 0,6 odstotka celotne primarne energije, čeprav imamo 31 mest, kjer uporabljajo vročo vodo. Gre bolj ali manj za individualno ogrevanje prostorov, zlasti v zdraviliščih in toplicah, zelo pa nam primanjkuje industrijska raba, kot so rastlinjaki in sistemi daljinskega ogrevanja. Temu med drugimi botrujejo tudi zakonske omejitve in pa dejstvo, da je geotermalna energija v pristojnosti več različnih ministrstev. Da bi se razmere in pogoji za izkoriščanje vroče vode izboljšali, si zlasti v Pomurju, kjer je geotermalni potencial največji, prizadevajo že leta, lani pa so pri Pomurski gospodarski zbornici ustanovili še Odbor za geotermijo, ki ga vodi direktor podjetja Ocean Orchids iz Dobrovnika Roman Ferenčak.
Dan slovenskega vojaškega letalstva je Slovenska vojska zaznamovala s slovesnim postrojem pripadnikov in pripadnic 15. polka vojaškega letalstva,v spomin na prvi polet pripadnika ljubljanske letalske stotnije, ko sta pilota Vilko Peternelj in Franc Zupančič na današnji dan, 12. januarja 1919, poletela na izvidniški polet na Koroško. V Cerkljah ob Krki so danes na ogled postavili letala in helikopterje ter novo letališko opremo, novinarjem pa predstavili tudi obsežen projekt posodobitve letališča, ki ga sofinancira Zveza Nato. Vtise je strnila dopisnica Suzana Vahtarić, Rok Valenčič pa se je z Robertom Škrjancem pogovarjal o stanju slovenskega vojaškega letalstva.
Splošno pregrevanje ozračja v zdravstvu, rojeva tudi osebne spopade in obtoževanja. Takšnega smo spremljali med ministrom za zdravje in ljubljanskim županom, ki sta ga nato zgladila. Drugega pa je sprožil minister prejšnji teden, ko je najglasnejšemu v civilnem gibanju Glas ljudstva, Dušanu Kebru, očital 20 tisoč evrov zaslužka za izdelek, ki da ga ni bilo, nato so včeraj še Mladi zdravniki na dan prinesli Kebrove zaslužke iz časa, ko je prirejal zasebne izobraževalne tečaje in mu očitali dvoživkarstvo, proti čemur zdaj glasno sam protestira. Dušana Kebra smo povabili da obtožbe komentira.
Inženirka leta je sinoči postala Rosana Kolar, diplomirana inženirka strojništva iz Vrhnike, zaposlena kot letalska mehaničarka pri podjetju Adria tehnika. Odločitev, da bo letalska mehaničarka, je sprejela že pri 11 letih in njena izobraževalna pot je ves čas tekla naravnost k temu poklicu. Z Rosano Kolar se je pogovarjala Cirila Štuber.
Naklade osrednjih dnevnih časopisov so v zadnjih petnajstih letih strmo padle, saj so se bralne navade ljudi spremenile. Energetska kriza in draginja pa sta krizo tiskanih medijev zdaj še poglobili. Na udaru so novinarji, na časopisu Večer so že napovedali odpuščanja. Medijska stroka opozarja, da z umiranjem časopisov, umira tudi kakovostno in poglobljeno novinarstvo, ki je ključno za obstoj demokratične družbe.
Okoljski aktivisti branijo vasico Lützerath v Porenju, ki je že izpraznjena (prebivalcev ni več), zdaj pa jo nameravajo porušiti zaradi širjenja premogovnika. V Porenje smo poklicali našo dopisnico Polono Fijavž, ki je v ponedeljek v svojem javljanju na Prvem povedala, da namerava v vasico Lützerath v Porenju, da pa zaradi napetih razmer ne ve, ali bo dostop sploh mogoč. Izvedeli smo tudi ali je res, da okoljski aktivizem v Nemčiji postaja vse bolj nasilen in da so akcije aktivistov vedno bolj grobe.
Slovenijo je obiskala posebna poročevalka Amnesty International, dolgoletna raziskovalka zlorab človekovih pravic v Iranu, Raha Bahreini. Na svojem predavanju, ki ga je imela na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je predstavila aktualne razmere v Iranu. Več v prispevku novinarka Tita Mayer.
Razmere v zdravstvu so močno zaostrene. Vsak dan osebnega zdravnika izgubi 60 ljudi, dostop do zdravnika pa je za tiste, ki ga še imajo, otežen. Jutri stavkajo pacienti, v sredo sledi stavka zdravnikov. V luči teh razmer je Zveza organizacij pacientov predstavila ukrepe in priporočila za dostopnejši in enakopravnejši zdravstveni sistem. Med drugim predlagajo prostovoljce v zdravstvenih domovih, ki bi razbremenili zdravnike in telefonsko številko 111 za vse potrebe pacientov.
Iz sveta se še naprej vrstijo obsodbe nasilja v Braziliji, kjer so privrženci nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara sinoči vdrli v glavne državne ustanove in jih razdejali. Brazilska policija po nekaj urah spet vzpostavila nadzor in aretirale več sto izgrednikov, predsednik Lula da Silva pa je napovedal kaznovanje odgovornih.
V središču pozornosti so znova razmere v javnem sektorju. Da so v slabem položaju, opozarjajo tudi mladi raziskovalci in asistenti - slabe plače, slab položaj, posledično opuščanje kariere, naštevajo svoje težave. Vse to pa je seveda slabo tudi za slovensko znanost, opozarjajo v Aktivu mladih raziskovalcev in asistentov v sindikatu SVIZ ter zahtevajo rešitve. O tem se bodo danes pogovarjali tudi na resornem ministrstvu, je za Prvi program razložil predstavnik aktiva, dr. Marko Gavriloski.
Ste vedeli, da so konje iz Kobilarne Lipica, ki sicer deluje od leta 1580, že večkrat preselili? Nazadnje med 2. svetovno vojno v Sudete, z »Operacijo kavboj« pa so jih takoj po vojni reševali pred negotovo usodo in jih preselili najprej na Bavarsko in kasneje v Avstrijo. Od tam se jih je v Lipico vrnilo le 11. Ali pa vas nemara zanima, kako so to plemenito pasmo sploh vzgojili. Če nam je uspelo pritegniti vašo pozornost, vas vabimo k poslušanju prispevka ki je nastal ob predstavitvi dokumentarnega filma »Neverjetna zgodba lepotcev iz Lipice«.
V preteklosti smo veliko govorili o begu možganov. Čeprav situacija danes bolj spominja na kroženje, pa se vseeno mladi znanstveniki in raziskovalci, ki so se uveljavili v tujini, le redko vrnejo v Slovenijo. Ob tem, če že ostanejo pri nas, gredo raje k velikim podjetjem kot pa v javne znanstvene ustanove. O tem, kaj to pomeni za razvoj znanosti v Sloveniji, zakaj je zanimanje mladih znanstvenikov za delo v Sloveniji majhno in kako bi lahko nespodbudne trende obrnili, z vodjo odseka za biotehnologijo na Inštitutu Jožef Stefan Borisom Rogljem.
Mestno gledališče ljubljansko bo stopilo v novo leto v znamenju gledališke klasike, prilagojene za današnji čas. Monoprojekt bo premierno utelesil igralec Sebastian Cavazza, ki si je zamislil, prevedel in interpretiral dramsko besedilo Shakespeare angleškega avtorja Stevena Berkoffa. V besedilu Shakespeare Berkoff v središče postavi le zlobne dramske osebe v Shakespearjevih besedilih. Britanski filmski režiser, dramatik in igralec je med drugim tudi eden izmed predstavnikov gledališča "v fris". Monoprojekt ima tri vsebinske ravni, zadnji dve, torej avtorjev odnos do besedila in osebni odnos do negativnih dramskih likov, so med procesom dela morali spremeniti, saj Sebastijan Cavazza v predstavi izraža svoja stališča in se odmika od izvirnega besedila. Tudi humor je spremenjen in prilagojen slovenskemu občinstvu. V uprizoritvi so se odločili za kombinacijo verificiranega besedila ter pogovornega jezika, scenski elementi pa so stilizirani. Shakespeare Stevna Berkoffa je prva uprizoritev v Sloveniji, Shakespearovi zlobneži pa zaradi svoje kompleksnosti soustvarjajo prav poseben gledališki žanr. Foto: Peter Giodani / MGL
Prihodnost slovenskih smučišč glede na borne snežne razmere ni prav svetla. Klimatologi že dlje časa poudarjajo, da bomo morali naša življenja nujno prilagoditi podnebnim spremembam. Lučka Kajfež Bogataj pravi, da presenečenja žičničarjev zaradi zelenih zim ne bi smelo biti, saj na to klimatologi in druge organizacije, tudi OECD, opozarjajo že skoraj 20 let. O tem, kako se bodo morala na zelene zime prilagoditi smučišča, pa odgovarja predsednica Združenja žičničarjev Manuela Božič Badalič.
Na Gorenjskem je brez družinskega zdravnika okoli 9 tisoč občanov, nove paciente vpisujejo še v Škofji Loki in Bohinju. Ambulante za neopredeljene paciente so predvidene v štirih občinah, na Jesenicah v Tržiču, Radovljici in Kranju. Zanimanje zdravnikov in medicinskih sester za dodatno delo je majhno, zdravniki so preobremenjeni, treba bo najti dodatne prostore. V kranjskem zdravstvenem domu imajo od 500 do tisoč neopredeljenih pacientov. Družinskih zdravnikov imajo dovolj. Namesto dveh ambulant bodo za neopredeljene paciente lahko zagotovili zgolj pol programa. Z vodjo družinskih zdravnikov Luko Kristancem se je pogovarjala Aljana Jocif.
V iniciativi Glas ljudstva so danes dopoldne pred ministrstvom za zdravje predstavili zahteve stavke pacientov, ki bo potekala prihodnji torek, te pa so v predaji naslovili na ministra Danijela Bešiča Loredana. Kritični so do vlade in ministrstva, da ne ukrepata dovolj hitro pri reševanju javnega zdravstva. Minister pa je popoldne zatrdil, da bodo zahteve na ministrstvu proučili in se tako do njih kot do obeh stavk, ki bosta potekali v prihodnjem tednu, opredelili v petek.
Vzgojiteljice in vzgojitelji predšolskih otrok, zaposleni na delovnem mestu pomočnik vzgojitelja, že dlje časa opozarjajo na podcenjujoč odnos oblasti do zahtevnega in odgovornega dela, ki ga opravljajo. Povprečna plača pomočnic ne dosega niti 80 % povprečne plače preostalih zaposlenih z enako izobrazbo v javnem sektorju, poudarjajo v Sindikatu vzgoje in izobraževanja, ki prihodnjo soboto pripravlja protestni shod v Ljubljani.
V Sloveniji je brez osebnega zdravnika že okoli 132 tisoč ljudi, kar je največ doslej. Bolniki se posledično vse pogosteje po pomoč zatekajo na urgence, kjer so prav tako vse bolj kaotične razmere. Da bi vsaj nekoliko omilili situacijo, pristojni z januarjem ustanavljajo ambulante za neopredeljene, ki naj bi v prihodnjih dveh letih zagotavljale začasno zdravniško pomoč vsem tistim, ki so ostali brez izbranega zdravnika. Kdaj bodo odprla vrata in kakšen bo njihov sistem delovanja?
Pojasnjuje doc. dr. Aleš Šoster z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete.
V času slovenskega osamosvajanja je bilo v ospredju tudi vprašanje prehranske varnosti, pravzaprav je ob vsaki politični in kasneje tudi vojaški zaostritvi to vprašanje stopilo v ospredje. Manj znano je, da so v najrazličnejših struktura to vprašanje obravnavali zelo resno in poskrbeli, da bi oskrba delovala tudi v drugačnih različicah tedanjega dogajanja.
Neveljaven email naslov