Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V četrtkovi rubriki Po Sloveniji z dopisniki smo se z Metko Pirc pogovarjali o letošnji hmeljarski sezoni v Spodnji Savinjski dolini, ki ji rečejo tudi dolina zelenega zlata.
Pravijo, da avgust "hmelj da ali pa ga vzame"
Kot je povedala naša dopisnica Metka Pirc je “tačas pogled na Spodnjo Savinjsko dolino zares veličasten, hmeljišča so letos lepo zelena in bogata s hmeljem”.
Najprej bodo sicer začeli obirati sorto savinjski golding. Tej, ki je najhitreje dozorela, sicer slabše kaže kot običajno, na slovenskih hmeljiščih predstavlja okoli 15 odstotkov pridelka. A takoj za njo sledijo sorte, ki letos rišejo nasmeh na obrazih hmeljarjev. Irena Friškovec, svetovalka za področje hmeljarstva z žalske izpostave kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je med drugim dejala :
“Za vse pozne sorte, razen savinjskega goldinga, je letošnje leto ugodno, kar se tiče razvoja in rasti. Še posebno julij, ko ni bilo tako visokih temperatur, kar je zelo ugodno, bilo je tudi dovolj padavin. Vse pozne sorte imajo zelo lep habitus, tudi zelo dober nastavek, je pa še veliko odvisno tudi od dnevov, ki sedaj prihajajo.”
Letos je skoraj 1700 hektarjev hmeljišč po vsej Sloveniji, največ ravno v Savinjski dolini, sledi Koroška, okolica Ptuja in Ormoža. Beležijo 121 pridelovalcev hmelja, kar je več kot v zadnjih letih.
“Pomembno je, da je naš hmelj pridobil evropsko geografsko označbo štajerski hmelj, kar odpira vrata pri prodaji našega hmelja v tujino, hkrati pa prinaša bolj stroge ukrepe pri pridelavi hmelja, kar prispeva k višji kakovosti”.
70-letni hmeljar, Janez Oset iz Drešinje vasi je predsednik združenja hmeljarjev Slovenije. Povedal je, da je kljub napredku strojev, hmelj še vedno rastlina, ki še danes potrebuje ogromno ročnega dela. Povsem je predan tej grenki rastlini, kot ji sam reče:
“Kmetijo sem prevzel leta 1969 in zelo sem vesel tega, da so danes na vseh kmetijah praktično tri generacije, da je tu prehod. To mora biti, da se prenaša iz starejše na mlajše in da to teče.”
Ta konec tedna v Braslovčah pripravljajo tudi Dan hmeljarjev, kjer bodo izbrali tudi hmeljsko princeso in starešino, ki bosta promovirala hmeljarstvo na različnih prireditvah po Sloveniji in po svetu. Pobudnik prireditve je gospod Janez Oset, Dan hmeljarjev pa ima že 56-letno zgodovino.
“Ponavadi pride tudi do 10.000 obiskovalcev in je to res lepa fešta.”
4482 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V četrtkovi rubriki Po Sloveniji z dopisniki smo se z Metko Pirc pogovarjali o letošnji hmeljarski sezoni v Spodnji Savinjski dolini, ki ji rečejo tudi dolina zelenega zlata.
Pravijo, da avgust "hmelj da ali pa ga vzame"
Kot je povedala naša dopisnica Metka Pirc je “tačas pogled na Spodnjo Savinjsko dolino zares veličasten, hmeljišča so letos lepo zelena in bogata s hmeljem”.
Najprej bodo sicer začeli obirati sorto savinjski golding. Tej, ki je najhitreje dozorela, sicer slabše kaže kot običajno, na slovenskih hmeljiščih predstavlja okoli 15 odstotkov pridelka. A takoj za njo sledijo sorte, ki letos rišejo nasmeh na obrazih hmeljarjev. Irena Friškovec, svetovalka za področje hmeljarstva z žalske izpostave kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je med drugim dejala :
“Za vse pozne sorte, razen savinjskega goldinga, je letošnje leto ugodno, kar se tiče razvoja in rasti. Še posebno julij, ko ni bilo tako visokih temperatur, kar je zelo ugodno, bilo je tudi dovolj padavin. Vse pozne sorte imajo zelo lep habitus, tudi zelo dober nastavek, je pa še veliko odvisno tudi od dnevov, ki sedaj prihajajo.”
Letos je skoraj 1700 hektarjev hmeljišč po vsej Sloveniji, največ ravno v Savinjski dolini, sledi Koroška, okolica Ptuja in Ormoža. Beležijo 121 pridelovalcev hmelja, kar je več kot v zadnjih letih.
“Pomembno je, da je naš hmelj pridobil evropsko geografsko označbo štajerski hmelj, kar odpira vrata pri prodaji našega hmelja v tujino, hkrati pa prinaša bolj stroge ukrepe pri pridelavi hmelja, kar prispeva k višji kakovosti”.
70-letni hmeljar, Janez Oset iz Drešinje vasi je predsednik združenja hmeljarjev Slovenije. Povedal je, da je kljub napredku strojev, hmelj še vedno rastlina, ki še danes potrebuje ogromno ročnega dela. Povsem je predan tej grenki rastlini, kot ji sam reče:
“Kmetijo sem prevzel leta 1969 in zelo sem vesel tega, da so danes na vseh kmetijah praktično tri generacije, da je tu prehod. To mora biti, da se prenaša iz starejše na mlajše in da to teče.”
Ta konec tedna v Braslovčah pripravljajo tudi Dan hmeljarjev, kjer bodo izbrali tudi hmeljsko princeso in starešino, ki bosta promovirala hmeljarstvo na različnih prireditvah po Sloveniji in po svetu. Pobudnik prireditve je gospod Janez Oset, Dan hmeljarjev pa ima že 56-letno zgodovino.
“Ponavadi pride tudi do 10.000 obiskovalcev in je to res lepa fešta.”
Somrak demokracije: Svetovni dan svobode medijev je v Sloveniji minil v znamenju zaskrbljenosti, negotovosti in stopnjevanja napetosti med vlado in medijsko skupnostjo. Komentar Aleša Kocjana.
Danes je svetovni dan svobode medijev. Cehovski boj v Sloveniji je posvečen opozarjanju na stanje Slovenske tiskovne agencije ter zbiranje sredstev zanjo. Vlada ji za opravljanje javne službe letos še ni plačala. Takole se glasi utemeljitev finančne akcije, ki poteka za STA: »Društvo novinarjev Slovenije, vsi vodilni slovenski mediji, vodilni slovenski sindikati, akademske ustanove, nevladne organizacije in posamezniki smo zasnovali projekt finančne pomoči STA. Kot prijatelji STA smo prepričani, da STA ne sme propasti, saj je preveč pomembna za demokratično, odprto in solidarno družbo. Za obrambo naših skupnih vrednot torej. Prepričani smo tudi, da si noben režim ne sme pokoriti javne novinarske agencije in tudi nobenega drugega medija ne.« Pet pred dvanajsto se je pred sedežem STA na Tivolski odvil tudi shod za obSTAnek STA. Dogajanje povzema Maja Derčar.
3. maj je svetovni dan svobode tiska, namenjen opozarjanju na vlogo novinarske sile v demokratičnih družbah. Unescova resolucija iz leta 1991 poudarja, da so svobodni, pluralni in neodvisni mediji temeljna sestavina demokratične družbe. Kakšno je stanje na področju medijev 3. maja leta 2021, smo vprašali Petro Lesjak Tušek, predsednico Društva novinarjev Slovenije, v katerem danes začenjajo tudi akcijo #zaobSTAnek za pomoč Slovenski tiskovni agenciji.
Več kot tisoč rudarjev koplje premog v zadnjem slovenskem še delujočem premogovniku v Velenju. Skupaj s podpornimi službami je število zaposlenih še dvakrat večje. Garaško je njihovo delo skoraj 500 metrov pod zemljo, a to je hkrati tudi kolektiv, pri katerem še živijo tovarištvo, iskrena solidarnost, pozitiven odnos do dela.
Ob prazniku dela se bomo ozrli čez mejo in orisali položaj slovenskih delavcev v tujini, za katere se je v preteklosti uveljavila oznaka »gastarbajterji«. Od polpretekle zgodovine do današnjih dni se bomo sprehodili z Aljažem Mejalom.
Odbor Planinstvo za invalide in osebe s posebnimi potrebami Planinske zveze Slovenije stremi k omogočanju pohodništva za vse, predvsem pa želi v hribe pripeljati invalide in osebe s posebnimi potrebami. Omogočiti jim želijo obiskovanje planinskih pohodov in predstaviti njim dostopne točke v hribih ali gorah. S temi inkluzijskimi pohodi odpirajo vrata do razumevanja drugačnosti in različnosti ter sporočajo, da so omejitve, ki jih imamo, le v naši glavi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Britanska, brazilska, južnoafriška, nigerijska, zdaj še indijska. Vedno nove različice koronavirusa upočasnjujejo boj z epidemijo in zmanjšujejo učinkovitost cepljenja proti covidu. Zato je Evropska komisija sprostila 123 milijonov evrov sredstev za nujne raziskave mutacij novega koronavirusa. Podrobneje: Sebastian Pleško (Covid-19 sledilnik), dr. Tadej Battelino (Pediatrična klinika Ljubljana) in govorec Evropske komisije za zdravje Stefan De Keersmaecker. Prispevek Iztoka Konca. Foto: NLZOH (B.1.258.17 je prvotni novi koronavirus, B.1.1.7 je v Sloveniji že prevladujoča britanska različica)
Epidemične razmere so močno zaznamovale tudi gospodarjenje turističnih kmetij, ki so jih slovenski gostje lani na novo odkrivali – tudi zaradi možnosti unovčenja turističnih bonov. Del leta so bile sicer zaprte, v času, ko so lahko sprejemale goste, pa so beležile nadpovprečno povpraševanje in večinoma polno zasedenost. Zdaj, pred novo sezono, opozarjajo na negotove razmere, ob tem pa imajo občutek, da je država nanje pozabila. Tudi o tem v prispevku Nataše Kuhar.
Minilo je 80 let od začetka druge svetovne vojne na slovenskih tleh, prav toliko časa mineva tudi od ustanovitve sprva protiimperialistične in nato osvobodilne fronte, ki smo ji prazničen 27. april namenjali v času obstoja nekdanje skupne države. Pred 30 leti je slovenska skupščina praznik preimenovala v dan upora in ga simbolično posvetila slovenskemu uporništvu skozi stoletja. V praznični oddaji se zaradi okrogle obletnice vendarle osredotočamo na čas prvih dni nacistične in fašistične okupacije in razkosanja tedanje Dravske banovine. Zanima nas, kaj o času menijo zgodovinarji in literati, kako ga pomnijo še zares redke žive priče, pa tudi da je bil lahko vzgib za porajanje uporniškega duha v posameznikih povsem brez ideološke podlage – samo posledica jeze in besa nad klavrno narodovo usodo v dneh, ko se – kot je zapisal pesnik Oton Župančič … »okoli nas najtrši mrak je storil« … Avtor oddaje je Stane Kocutar.
Stacionarne bolnišnice, skrite v gozdovih in na težko dostopnih območjih so bile posebnost slovenskega odporniškega gibanja. V letih med 1942 in 1945 jih je delovalo okoli 120, v njih pa se je skupno zdravilo kar 15 tisoč ranjencev. Za potrebe na območju severne Primorske in Gorenjske je v soteski Pasice delovala Partizanska bolnišnica Franja, v Trnovskem gozdu pa SVPB Pavla. Bolnica Franja se je v celoti ohranila do konca vojne in so jo za obiskovalce odprli že 1946.leta. Bila je in še ostaja pojem humanosti v svetovnem merilu. Vpisana je tudi v Unescov seznam kulturne dediščine. O njenem pomenu nekoč in danes se je Ingrid Kašca Bucik pogovarjala z zgodovinarko, vodjo cerkljanske enote Mestnega muzeja Idrija, sicer pa avtorico razstave o bolnici Franja Milojko Magajne.
Živa Vidmar, upokojena knjižna urednica ter hči operne pevke Nade Vidmar in Josipa Vidmarja, slovenskega kulturnika in soustanovitelja Osvobodilne fronte, nas je sprejela v Dukićevi vili, kjer je njen oče z družino živel od leta 1946. "Stene hiše nosijo veliko," je povedala in obenem obujala tudi spomine na nekaj sto metrov oddaljeno Vidmarjevo hišo, kjer pa je bila leta 1941 ustanovljena Osvobodilna fronta.
Danes so na Jelovici iz prilagoditvene obore na prostost spustili prva dva gorenjske risa. Zois in Aida sta prva risa, ki so ju v okviru projekta LIFE Lynx zdaj pripeljali tudi na Gorenjsko, kjer je ris izumrl že na začetku 20. stoletja. S tem projektom, v katerem sodeluje pet držav, pa želijo ustvarili tudi t. i. povezovalno populacijo s sosednjimi populacijami risov v Alpah. V svobodo je Zoisa in Aido pospremila tudi Romana Erjavec.
Knjiga je stara, če je izdana pred letom 1880. Za ostale knjige uporabljamo izraz rabljena knjiga oziroma knjiga, ki je prebrana, čeprav ima to v slovenskem jeziku lahko slabšalni pomen. V antikvariatih so najbolj iskane knjige avtorjev svetovne književnosti, klasični priročniki kot so kuharice in starejše otroške knjige. Med starješimi knjigami pa slovenski klasični avtorji: Srečko Kosovel, France Prešeren, Ivan Cankar.
Prvič obeležujemo dan rabljenih oblačil, s katerim naj bi spodbudili k ponovni uporabi oblačil, zato da jih ne bi zavrgli. Raziskava je namreč pokazala, da je bilo v letu 2019 pri nas zavrženih 25.000 ton oblačil oziroma 12 kilogramov na prebivalca. To pa je nad evropskim povprečjem.
Postkoronsko okrevanje gospodarstev mora omogočiti zeleno transformacijo Evrope in tako zagotoviti realni temelj trajnostnemu bivanju človeka na našem edinem planetu. Tako pravi aktualna evropska vizija. Do konca meseca morajo države članice v Bruselj poslati svoje Načrte za okrevanje in odpornost. Kako zelena je aktualna slovenska vizija okrevanja se je Nina Slaček pogovarja z Andrejem Gnezdo iz Umanotere.
Učinke spreminjajočega se podnebja danes občutimo na vseh koncih planeta. Ekstremi dogodki so vse prepogosti, pa smo globalno temperaturo dvignili šele za stopinjo. Vrnitev Združenih držav Ameriko k resni podnebni akciji, je zato več kot dobrodošla, saj bo uspeh v veliki meri odvisen od tega, kako bodo ključne velesile zastavile postpandemične ukrepe za zeleno preobrazbo. A kaj pa doma? Prispevek Nine Slaček.
Danes je dan Zemlje in letos poteka pod motom obnovimo našo zemljo. Če se samo ozremo okoli sebe, je vsakemu povsem jasno, da so človekovi posegi, preurejanje prostora, krčenje gozdov, mokrišč, izkoriščanje rek, pa preseljevanje rastlin, živali, gliv in bakterij z enega konca planeta na drugega že res temeljito spremenili Zemljo.
Univerza v Ljubljani pa je včeraj dobila novega rektorja dr. Gregorja Majdiča, profesorja in raziskovalca iz veterinarske fakultete. Njegovo raziskovalno področje je nevroendokrinologija, kot pravi sam, raziskuje kaj je tisto, zaradi česar so moški možgani drugačni od ženskih. Dr. Gregor Majdič bo štiriletni mandat nastopil 1. oktobra.
Neveljaven email naslov
