Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V četrtkovi rubriki Po Sloveniji z dopisniki smo se z Metko Pirc pogovarjali o letošnji hmeljarski sezoni v Spodnji Savinjski dolini, ki ji rečejo tudi dolina zelenega zlata.
Pravijo, da avgust "hmelj da ali pa ga vzame"
Kot je povedala naša dopisnica Metka Pirc je “tačas pogled na Spodnjo Savinjsko dolino zares veličasten, hmeljišča so letos lepo zelena in bogata s hmeljem”.
Najprej bodo sicer začeli obirati sorto savinjski golding. Tej, ki je najhitreje dozorela, sicer slabše kaže kot običajno, na slovenskih hmeljiščih predstavlja okoli 15 odstotkov pridelka. A takoj za njo sledijo sorte, ki letos rišejo nasmeh na obrazih hmeljarjev. Irena Friškovec, svetovalka za področje hmeljarstva z žalske izpostave kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je med drugim dejala :
“Za vse pozne sorte, razen savinjskega goldinga, je letošnje leto ugodno, kar se tiče razvoja in rasti. Še posebno julij, ko ni bilo tako visokih temperatur, kar je zelo ugodno, bilo je tudi dovolj padavin. Vse pozne sorte imajo zelo lep habitus, tudi zelo dober nastavek, je pa še veliko odvisno tudi od dnevov, ki sedaj prihajajo.”
Letos je skoraj 1700 hektarjev hmeljišč po vsej Sloveniji, največ ravno v Savinjski dolini, sledi Koroška, okolica Ptuja in Ormoža. Beležijo 121 pridelovalcev hmelja, kar je več kot v zadnjih letih.
“Pomembno je, da je naš hmelj pridobil evropsko geografsko označbo štajerski hmelj, kar odpira vrata pri prodaji našega hmelja v tujino, hkrati pa prinaša bolj stroge ukrepe pri pridelavi hmelja, kar prispeva k višji kakovosti”.
70-letni hmeljar, Janez Oset iz Drešinje vasi je predsednik združenja hmeljarjev Slovenije. Povedal je, da je kljub napredku strojev, hmelj še vedno rastlina, ki še danes potrebuje ogromno ročnega dela. Povsem je predan tej grenki rastlini, kot ji sam reče:
“Kmetijo sem prevzel leta 1969 in zelo sem vesel tega, da so danes na vseh kmetijah praktično tri generacije, da je tu prehod. To mora biti, da se prenaša iz starejše na mlajše in da to teče.”
Ta konec tedna v Braslovčah pripravljajo tudi Dan hmeljarjev, kjer bodo izbrali tudi hmeljsko princeso in starešino, ki bosta promovirala hmeljarstvo na različnih prireditvah po Sloveniji in po svetu. Pobudnik prireditve je gospod Janez Oset, Dan hmeljarjev pa ima že 56-letno zgodovino.
“Ponavadi pride tudi do 10.000 obiskovalcev in je to res lepa fešta.”
4482 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V četrtkovi rubriki Po Sloveniji z dopisniki smo se z Metko Pirc pogovarjali o letošnji hmeljarski sezoni v Spodnji Savinjski dolini, ki ji rečejo tudi dolina zelenega zlata.
Pravijo, da avgust "hmelj da ali pa ga vzame"
Kot je povedala naša dopisnica Metka Pirc je “tačas pogled na Spodnjo Savinjsko dolino zares veličasten, hmeljišča so letos lepo zelena in bogata s hmeljem”.
Najprej bodo sicer začeli obirati sorto savinjski golding. Tej, ki je najhitreje dozorela, sicer slabše kaže kot običajno, na slovenskih hmeljiščih predstavlja okoli 15 odstotkov pridelka. A takoj za njo sledijo sorte, ki letos rišejo nasmeh na obrazih hmeljarjev. Irena Friškovec, svetovalka za področje hmeljarstva z žalske izpostave kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je med drugim dejala :
“Za vse pozne sorte, razen savinjskega goldinga, je letošnje leto ugodno, kar se tiče razvoja in rasti. Še posebno julij, ko ni bilo tako visokih temperatur, kar je zelo ugodno, bilo je tudi dovolj padavin. Vse pozne sorte imajo zelo lep habitus, tudi zelo dober nastavek, je pa še veliko odvisno tudi od dnevov, ki sedaj prihajajo.”
Letos je skoraj 1700 hektarjev hmeljišč po vsej Sloveniji, največ ravno v Savinjski dolini, sledi Koroška, okolica Ptuja in Ormoža. Beležijo 121 pridelovalcev hmelja, kar je več kot v zadnjih letih.
“Pomembno je, da je naš hmelj pridobil evropsko geografsko označbo štajerski hmelj, kar odpira vrata pri prodaji našega hmelja v tujino, hkrati pa prinaša bolj stroge ukrepe pri pridelavi hmelja, kar prispeva k višji kakovosti”.
70-letni hmeljar, Janez Oset iz Drešinje vasi je predsednik združenja hmeljarjev Slovenije. Povedal je, da je kljub napredku strojev, hmelj še vedno rastlina, ki še danes potrebuje ogromno ročnega dela. Povsem je predan tej grenki rastlini, kot ji sam reče:
“Kmetijo sem prevzel leta 1969 in zelo sem vesel tega, da so danes na vseh kmetijah praktično tri generacije, da je tu prehod. To mora biti, da se prenaša iz starejše na mlajše in da to teče.”
Ta konec tedna v Braslovčah pripravljajo tudi Dan hmeljarjev, kjer bodo izbrali tudi hmeljsko princeso in starešino, ki bosta promovirala hmeljarstvo na različnih prireditvah po Sloveniji in po svetu. Pobudnik prireditve je gospod Janez Oset, Dan hmeljarjev pa ima že 56-letno zgodovino.
“Ponavadi pride tudi do 10.000 obiskovalcev in je to res lepa fešta.”
Kuba se po 62-tih letih poslavlja od dinastije Castro. Nekdanji predsednik Kube Raul Castro je napovedal, da se umika iz politike in z mesta generalnega sekretarja Komunistične partije Kube. Napovedal je, da vodenje stranke prepušča mladi generaciji, ki je "polna strasti in antiimperialističnega duha". O spremembah na Kubi več v pogovoru s Tonetom Hočevarjem.
Morda se spomnita zgodbe o britanskem spitfireju, ki so ga Nemci sestrelili nad Ljubljano l. 1944. O tem, da so odkopali njegov skoraj nedotaknjeni motor, ki je zdaj v muzeju v Pivki in o samem letalu je arheolog prof. dr. Andrej Gaspari s sodelavci napisal knjigo, ki bo izšla v torek.
Za marsikoga je Evropska unija - naj gre za njen ustroj ali delovanje - precej nerazumljiva. Odtujenost institucij od vsakdanjih ljudi naj bi omilila Konferenca o prihodnosti Evrope. Gre za serijo razprav, ki bi pripomogle, da bo prav vsakdo lahko slišan pri ustvarjanju evropske prihodnosti. Konferenca se bo uradno začela na dan Evrope 9-ega maja, od danes pa je nared večjezična digitalna platforma Konference, ki velja za vstopno točko prek katere bodo h Konferenci pristopili državljani Evropske unije. Od kod ideja, kaj pričakovati, koliko bo platforma res služila kot široko odprto uho, prek katerega bo institucionalna Evropska unija slišala glas ljudstva? O tem se je z doktorjem Marinkom Banjacem z ljubljanske Fakultete za družbene vede pogovoril kolega Luka Robida.
Ena od posledic epidemije je tudi občuten upad števila sklenjenih zakonov. V Italiji se je število porok prepolovilo, še hujši upad prometa pa so doživela podjetja, ki se ukvarjajo z njihovo organizacijo. Tako je tudi v renesančni Bolseni v srednje italijanski deželi Lacij, kjer se poročajo pari z vsega sveta. Toda mestne palače zdaj samevajo, saj ženinov in nevest že dobro leto ni.
Zveza tabornikov Slovenije 22. aprila letos obeležuje 70 let. Ta največja mladinska organizacija pri nas združuje kar 7 tisoč članov. O izzivih za prihodnost pa je več povedal nov načelnik ZTS Rok Pandel.
Ste bili morda med tistimi naključno izbranimi, ki ste na svoj naslov prejeli klobčič rdeče volne? Gre za vseslovensko akcijo #dajnaprej Društva hemofilikov Slovenije Ljubljana in Krvnih bratov – Društva bolnikov z motnjo strjevanja krvi Slovenije ob svetovnem dnevu hemofilije, ki ga bomo zaznamovali jutri. Na tak način društvi ozaveščata o tej neozdravljivi dedni bolezni z motnjo strjevanja krvi, s katero živi 229 ljudi v Sloveniji in več kot milijon po svetu. Eden izmed njih s to boleznijo je tudi Tomaž Faganel, ki ga je pred mikrofon povabila Petra Medved.
Ob zapletih s samotestiranjem dijakov, odločitvi za njihovo prednostno cepljenje in ugibanjih o morebitni prestavitvi začetka mature, nas zanima, kako bo letos potekala matura pri naših severnih sosedih. O poteku pouka in pripravah na maturo se je Mateja Železnikar pogovarjala z ravnateljico Slovenske gimnazije v Celovcu Zalko Kuchling. Cepljenja maturantov niso predvideli, glede morebitnih zbolelih ali poslanih v karanteno v času maturitetnih izpitov, pa še čakajo navodila z Dunaja, pravi ravnateljica.
Danes je dan slovenskih paraplegikov in tetraplegikov. Zveza paraplegikov Slovenije deluje že 52 let kot reprezentativna invalidska organizacija, ki predstavlja, varuje in uveljavlja pravice ter interese paraplegikov in tetraplegikov na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Zvezo sestavlja devet pokrajinskih društev s 1.085 člani. Ob tem dnevu je Petra Medved pred mikrofon povabila predsednika Zveze paraplegikov Slovenije Daneta Kastelica, ki je med drugim opozoril na prioritete, ki bi jih bilo treba urediti na sistemski ravni, da bi bili paraplegiki in tetraplegiki celovito in kakovostno vključeni v vse oblike družbenega življenja.
Komentar Aleša Kocjana o vladnem ravnanju in usodi Slovenske tiskovne agencije
V Sloveniji imamo še eno zgodbo otroka, ki potrebuje gensko terapijo, da bi lahko nekoč hodil, govoril in samostojno živel. Mali Urban se je rodil psihoterapevtki in biopsihologinji Špeli Miroševič, mladi raziskovalki na Katedri za družinsko medicino na ljubljanski Medicinski fakulteti. Zaradi okvare na genu CTNNB1 je dečku grozilo, da ne bo nikoli govoril in hodil, kaj šele samostojno živel. Špela Miroševič, ki se je sprva sprijaznila z diagnozo, je po spletu naključij, ugotovila, da je težava njenega otroka rešljiva. Preštudirala je strokovno literaturo in se povezala z znanstveniki, ki so sposobni izdelati gensko terapijo za otroke s to genetsko napako. 400 otrok s to boleznijo, ki je tako redka, da nima imena, pač pa jo imenujejo kar po okvarjenem genu. Z možem sta začetne raziskave plačala sama, za pomoč pri celotnem procesu izdelave zdravila pa sta se obrnila na najširšo svetovno javnost ter zagnala projekt Koraki za Urbana. Cirili Štuber je Špela Miroševič najprej razložila, kakšne težave imajo otroci z napako na genu CTNNB1.
V času kovida lahko imamo lahko vsi psihične težave in stistke, tako otroci, mladostniki kot tudi odrasli, vendar pa ne bomo vsi razvili duševnih motenj. Otroci in mladostniki najpogosteje razvijejo depresijo, anksiozna stanja, samomorilna razmišljanja, poskusi samomora in nervozna anoreksija, ki je med tistimi motnjami, ki je v času kovida doživela največji porast. Dejavniki, ki prispevajo k duševnim motnjam med mladimi, se seštevajo in epidemija je ojačala dejavnike tveganja, ki so prisotni tudi sicer. Več o tem v pogovoru z izredno profesorico dr. Hojko Gregorič Kumperščak dr. med., predsednico Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo.
Z raziskavo Novanormalnost v družbi Valicon spremljajo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v epidemičnih razmerah. Prvo meritev -torej spletno anketo so opravili marca lani, tik pred uradno razglasitvijo epidemije. Z direktorjem Valicona Andražem Zorkom se je pogovarjala Tjaša Škamperle
Vrstijo se opozorila, da bo Slovenska tiskovna agencija še pred 30-letnico svojega obstoja pristala na dnu in bo morala zapreti svoja vrata, če vlada ne bo poravnala zapadlih obveznosti.
Spremljamo covid razmere pri nas, pa tudi na Hrvaškem, saj se bližajo prvomajski prazniki in tudi dopust; znano je, da je za Slovence Hrvaška poleti priljubljena in kar običajna turistična destinacija. Kako resno upoštevajo ljudje na Hrvaškem ukrepe? Pred kratkim smo videli posnetke velike zabave v središču Zagreba - kako so se na to odzvale oblasti? Kako je na Hrvaškem z zaupanjem v cepivo Astra Zenece? Kakšni so hrvaški načrti za prvomajske praznike, ko se začne turistična sezona? Bodo omejevali vstop tujcev v državo?
Poslabšanje duševnega in ekonomskega položaja prebivalstva v času epidemije vse pogosteje vodi do povečanja različnih duševnih stisk, porasta nasilja in občutka nemoči, negotovosti ter tesnobe, opozarjajo različne nevladne organizacije po vsem svetu. Tudi nekateri nedavni dogodki pri nas kažejo na porast nestrpnosti in nasilja v družbi. Vseh nasilnih dogodkov sicer ne moremo neposredno pripisati epidemiji, a dejstvo je, da se lahko dolgotrajne frustracije pri ljudeh odrazijo tudi prek nasilnega in agresivnega vedenja. Jure Čepin se je o tem pogovarjal s Petrom Umekom, upokojenim profesorjem za kriminalistično psihologijo in psihologom Markom Poličem, upokojenim zaslužnim profesorjem na ljubljanski filozofski fakulteti
Že štirinajsto leto zapored je mesec april namenjen ozaveščanju o krajinskem načrtovanju v sodobnih krizah - predvsem podnebni in zdravstveni. Dogodki v sklopu MKA tako naslavljajo pozitivne vplive krajinskega načrtovanja tako za zdravje ljudi (ustrezno načrtovanje javnih odprtih površin in odprte krajine) kot tudi za zdravje planeta (prilagajanje na podnebne spremembe in blaženje podnebnih sprememb), temi, ki sta pravzaprav tesno povezani oziroma prepleteni. Barbara Kostanjšek predsednica društva krajinskih arhitektov Slovenije poudarja, da se je v zadnjem letu oblikovanje odprtih javnih površin izkazalo za pomembno.
Ustavno sodišče je ta teden najprej razveljavilo določbo iz PKP 6 o avtomatičnem podaljšanju akreditacij visokošolskim zavodom – kot je ugotovilo epidemija v podeljevanje akreditacij v nobenem primeru ne posega; potem je sporočilo, da bo za nazaj preverilo, ali je bilo zaprtje vrtcev in šol ustavno skladno; v četrtek pa je začasno – do dokončne odločitve – vnovič odprlo državno mejo za odhod iz države. S temi odločitvami je vnovič sprožilo val kritik na račun svojega dela v času epidemije. Komentar Jolande Lebar.
Kakšno je delo reševalcev v času epidemije? Ste opazili, da denimo v Ljubljani, pogosteje slišite sirene reševalnih vozil kot lani? Reševalci v osrednjeslovenski regiji so lani v tem času opravili 2724 intervencij, letos že 119 več. Dnevno imajo na voljo 10 nujnih in 2 nenujni ekipi, ki opravijo od 170 do 220 intervencij. Zakaj jih ljudje kličejo, kakšne so najpogostejši klici na pomoč, se je Helena Lovinčič pogovarjala z vodjo reševalne postaj na ljbuljanskem uKC, mag. Janezom Kramarjem.
Zelo si želijo, da bi to lahko izvedli v živo, a če ne bo šlo drugače, se bodo potrudili tudi na daljavo ali pa bodo začetek usposabljanja zamaknili za teden ali dva. Naučili se bodo prek spleta naročiti knjige iz knjižnice, dobili bodo osnove spletnega bančništva, elektronskega poslovanja uporabe e-uprave ipd. Več o tem Saša Gerčar iz Simbioze.
Slovenija bo v tem mesecu dobila večjo pošiljko cepiva proti covidu 19. Do sedaj je dobivala manj odmerkov, kot jih je naročila in želela. A to je težava vseh držav Evropske unije in širše. Zato se države odločajo za cepilni nacionalizem in individualizem. O proizvodnji in razdeljevanju cepiv se je s profesorjem Draganom Kesićem, ki se na Fakulteti za management v Kopru posveča tudi globalizacijskim procesom v svetovni farmacevtski industriji, pogovarjala Tjaša Škamperle.
Neveljaven email naslov
