Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1. september ni nujno prvi šolski dan. Razen, če ste v Rusiji.
Na severni polobli se te dni začenja novo šolsko leto, na južni januarja in februarja. A ne glede na različne datume, urnike in tradicije je prvi šolski dan vznemirljiv dogodek – za otroke in starše. Magistrica Marjetka Balkovec Debevec, muzejska svetnica v Slovenskem šolskem muzeju razlaga, da ima prvi šolski dan nekoč in danes veliko skupnega – poleg vznemirjenja tudi skrb za obleko. Le da pred stoletji ni šlo za množično nakupovanje v trgovskih centrih. In ne gre samo za oblačila, tudi skrb za šolske potrebščine je bila povsem drugačna kot je danes.
“Včasih je zvezek predstavljal pravo dragocenost. Otroci so celoten počitniški čas nabirali zelišča, gozdne sadeže, da so si lahko kupili šolski zvezek.”
In bil je en, skrbno varovan, šolski zvezek. Danes šolska torbe tehta kar 20 odstotkov otrokove teže, bi morala seveda manj.
1. september v našem prostoru ni bil vedno prvi šolski dan, temveč šele po letu 1885, bolj pogosto pa po 1. svetovni vojni. Medtem, ko danes šolski urnik kroji življenje, je bila nekoč šola tista, ki se je prilagajala življenju ljudi oziroma kmečkemu delu. Tudi po svetu je podobno – v večini evropskih držav se otroci v šolske klopi vrnejo med sredino avgusta in sredino septembra. V Rusiji je 1. september vedno prvi šolski dan, tudi če je to nedelja ali praznik. Na Japonskem se novo šolsko leto začne 1. aprila, najkrajše šolsko leto imajo francoski otroci, a imajo tudi najdaljše šolske dni. Na Nizozemskem je pa zanimivo, da otrok v šolo vstopi na svoj 4. rojstni dan (torej je v razredu vedno neko nov).
Po podatkih Ministrstva za izobraževanje bo v ponedeljek v slovenske šolske klopi prvič sedlo 21 tisoč 874 otrok. V primerjavi s prejšnjim šolskim letom bo prvošolcev za približno en razred več. Vseh osnovnošolcev bo 184 tisoč 169, dijakov pa približno 73 tisoč 200. V novem šolskem letu pa jih čakajo kar tri delovne sobote. Kar pa v nekaterih državah tudi ni izjema.
-> Vprašanje: Kako s tujko oziroma izpeljanko iz grške besede rečemo strahu pred odhodom v šolo?
-> Odgovor: Didaskaleinofobija
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
1. september ni nujno prvi šolski dan. Razen, če ste v Rusiji.
Na severni polobli se te dni začenja novo šolsko leto, na južni januarja in februarja. A ne glede na različne datume, urnike in tradicije je prvi šolski dan vznemirljiv dogodek – za otroke in starše. Magistrica Marjetka Balkovec Debevec, muzejska svetnica v Slovenskem šolskem muzeju razlaga, da ima prvi šolski dan nekoč in danes veliko skupnega – poleg vznemirjenja tudi skrb za obleko. Le da pred stoletji ni šlo za množično nakupovanje v trgovskih centrih. In ne gre samo za oblačila, tudi skrb za šolske potrebščine je bila povsem drugačna kot je danes.
“Včasih je zvezek predstavljal pravo dragocenost. Otroci so celoten počitniški čas nabirali zelišča, gozdne sadeže, da so si lahko kupili šolski zvezek.”
In bil je en, skrbno varovan, šolski zvezek. Danes šolska torbe tehta kar 20 odstotkov otrokove teže, bi morala seveda manj.
1. september v našem prostoru ni bil vedno prvi šolski dan, temveč šele po letu 1885, bolj pogosto pa po 1. svetovni vojni. Medtem, ko danes šolski urnik kroji življenje, je bila nekoč šola tista, ki se je prilagajala življenju ljudi oziroma kmečkemu delu. Tudi po svetu je podobno – v večini evropskih držav se otroci v šolske klopi vrnejo med sredino avgusta in sredino septembra. V Rusiji je 1. september vedno prvi šolski dan, tudi če je to nedelja ali praznik. Na Japonskem se novo šolsko leto začne 1. aprila, najkrajše šolsko leto imajo francoski otroci, a imajo tudi najdaljše šolske dni. Na Nizozemskem je pa zanimivo, da otrok v šolo vstopi na svoj 4. rojstni dan (torej je v razredu vedno neko nov).
Po podatkih Ministrstva za izobraževanje bo v ponedeljek v slovenske šolske klopi prvič sedlo 21 tisoč 874 otrok. V primerjavi s prejšnjim šolskim letom bo prvošolcev za približno en razred več. Vseh osnovnošolcev bo 184 tisoč 169, dijakov pa približno 73 tisoč 200. V novem šolskem letu pa jih čakajo kar tri delovne sobote. Kar pa v nekaterih državah tudi ni izjema.
-> Vprašanje: Kako s tujko oziroma izpeljanko iz grške besede rečemo strahu pred odhodom v šolo?
-> Odgovor: Didaskaleinofobija
V Ljubljani se je končalo večdnevno srečanje mladih v okviru Evropskega mladinskega parlamenta. Gre za izobraževalni program, ki združuje mladino iz 38 držav in ji omogoča razpravo o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo Evropsko unijo in svet. V Ljubljani se je v organizaciji slovenskega EMP zbralo 170 mladih iz 27 držav.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes zjutraj ob petih so neznanci iz mimovozečega avtomobila streljali na ameriško veleposlaništvo v Ankari. Veleposlaništvo je zaradi praznika zaprto, pa tudi sicer je bilo prezgodaj, da bi s tem resno ogrozili življenja morebitnih mimoidočih ali zaposlenih. Odnosi med Turčijo in ZDA so se poslabšali zaradi ameriških gospodarskih ukrepov.
Na TV SLO 1 prihaja ena najodmevnejših nadaljevank zadnjih let, večkrat nagrajena ameriška serija Deklina zgodba, posneta po knjižni predlogi Margaret Atwood iz leta 1985. Foto: //htpps://wikimedia.org
Slovenca Aleš Česen in Luka Stražar sta skupaj z Britancem Tomom Livingstonom postala šele druga v zgodovini, ki jima je uspelo osvojiti vrh Latoka. Trojica je sicer prva nasvetu, ki je stopila na vrh 7 tisoč 145 metrov visoke gore s severne strani. Plezalno smer, zdaj poimenovano Česen - Livingston - Stražar, so ocenili z oceno ED+, to je povišana najvišja stopnja francoske šeststopenjske lestvice. Severni greben Latoka velja za eno najzahtevnejših plezalnih smeri v Karakorumu, zato se podvig slovensko - britanske odprave nedvomno uvršča med najpomembnejše alpinistične dosežke leta. Pri ameriški reviji Rock and Ice so ga že imenovali za favorita za najprestižnejšo alpinistično nagrado zlati cepin. Alpinisti se vrnejo predvidoma v nedeljo, kako je doživljal podvig, nam je povedal Tomo Česen, oče vodje odprave Aleša Česna.
Žiga Emeršič je doktorski študent na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko ter raziskovalec v tamkajšnjem Laboratoriju za računalniški vid. Zadnje časa njegovo zanimanje vzbujajo predvsem uhlji. Ta del človeškega telesa je edinstven, razpoznava ljudi na podlagi uhljev pa manj raziskana tema.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenci smo znani po tem, da se radi lotevamo nekoliko posebnih in ekstremnih podvigov. Prav res posebnega so se pretekli teden lotili trije kamniški upokojenci. Jernej Štrajhar, Franc Šuštar in Janez Ahčin iz Tuhinjske doline so z mopedi znamke Tomos »objeli« Slovenijo oz. jo obkrožili po celotni dolžini meje.
Viadukt Monardi je velik viadukt, ki je zgrajen tako, kot so takrat znali. Leta 2016 so izvedli sanacijo viadukta, ki bi morala biti narejena kakovostno, saj sicer lahko pride še dodatnih napak. O tem, kaj lahko gre narobe pri takšnih objektih, je Tjaša Škamperle vprašala Marjana Pipenbaherja iz biroja Ponting, ki je projektiral več mostov in viaduktov.
Z dr. Matjažem Gregoričem smo se odpravili v svet črnih vdov, najstrupenejših pajkov v naši regiji, ki jih v Sloveniji zaenkrat še ni.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Del lanskih predsedniških volitev so zaznamovala tudi družbena omrežja, ko se je 9 kandidatov in kandidatk na takšen in drugačen način skušalo približati volivcem in volivkam na spletu. Njihovo spletno prisotnost je analizirala skupina študentov 2. letnika programa Multimedija na FDV-ju. O tem se je Tina Lamovšek pogovarjala s prof. dr. Tanjo Oblak Črnič s FDV-ja, ki je bila skupaj s prof. dr. Dejanom Verčičem mentorica tem študentom. Za začetek je izpostavila dejstvo, da mladi niso homogena skupina ljudi in da jih ne smemo stereotipizirati kot politično apatično skupino, temveč da jih – kot je pokazala ta analiza - tudi politika zanima. Novinarko pa je zanimalo, ali so študenti našli povezavo med online – spletno prisotnostjo predsedniških kandidatov in kandidatk (torej, da so bili politiki aktivni na več družbenih omrežjih, tam tudi aktivno sodelovali) in uspešnostjo na predsedniških volitvah 2017?
Tokrat gledamo v glave aktivne mladine. Kaj jih žene, kaj spodbuja, da se pridružujejo prostovoljnim iniciativam, da se združujejo v društva in se na sploh povezujejo s sovrstniki, ki imajo enake interese. Katerih je več – tistih mladih, ki so aktivni člani družbe ali tistih drugih, ki jih svet okoli njih ne zanima? To se sprašujemo 12. avgusta, ob mednarodnem dnevu mladih.
V četrtkovi rubriki Po Sloveniji z dopisniki smo se z Metko Pirc pogovarjali o letošnji hmeljarski sezoni v Spodnji Savinjski dolini, ki ji rečejo tudi dolina zelenega zlata.
Nekaj manj kot 50 šoloobveznih otrok iz planinskih društev »Sloga« Rogatec, Boč Kostrivnica in Zagorje ob Savi te dni del svojih počitnic preživlja pod vznožjem Pece. Enotedenski tabor mineva v duhu raziskovanja tega dela Slovenije in krepitvi planinskih veščin.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Dosedanja poročila o kmetijski suši v Evropi so zelo neugodna. Močno zmanjšani pridelki zelenjave, žit in drugih poljščin bodo zagotovo prinesli podražitve. Zlasti velike se obetajo na trgu z zelenjavo. Koliko se bodo posledice suše odrazile v ceni hrane, je Jernejka Drolec povprašala poznavalca razmer dr. Aleša kuharja z Biotehniške fakultete.
Neveljaven email naslov