Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1. september ni nujno prvi šolski dan. Razen, če ste v Rusiji.
Na severni polobli se te dni začenja novo šolsko leto, na južni januarja in februarja. A ne glede na različne datume, urnike in tradicije je prvi šolski dan vznemirljiv dogodek – za otroke in starše. Magistrica Marjetka Balkovec Debevec, muzejska svetnica v Slovenskem šolskem muzeju razlaga, da ima prvi šolski dan nekoč in danes veliko skupnega – poleg vznemirjenja tudi skrb za obleko. Le da pred stoletji ni šlo za množično nakupovanje v trgovskih centrih. In ne gre samo za oblačila, tudi skrb za šolske potrebščine je bila povsem drugačna kot je danes.
“Včasih je zvezek predstavljal pravo dragocenost. Otroci so celoten počitniški čas nabirali zelišča, gozdne sadeže, da so si lahko kupili šolski zvezek.”
In bil je en, skrbno varovan, šolski zvezek. Danes šolska torbe tehta kar 20 odstotkov otrokove teže, bi morala seveda manj.
1. september v našem prostoru ni bil vedno prvi šolski dan, temveč šele po letu 1885, bolj pogosto pa po 1. svetovni vojni. Medtem, ko danes šolski urnik kroji življenje, je bila nekoč šola tista, ki se je prilagajala življenju ljudi oziroma kmečkemu delu. Tudi po svetu je podobno – v večini evropskih držav se otroci v šolske klopi vrnejo med sredino avgusta in sredino septembra. V Rusiji je 1. september vedno prvi šolski dan, tudi če je to nedelja ali praznik. Na Japonskem se novo šolsko leto začne 1. aprila, najkrajše šolsko leto imajo francoski otroci, a imajo tudi najdaljše šolske dni. Na Nizozemskem je pa zanimivo, da otrok v šolo vstopi na svoj 4. rojstni dan (torej je v razredu vedno neko nov).
Po podatkih Ministrstva za izobraževanje bo v ponedeljek v slovenske šolske klopi prvič sedlo 21 tisoč 874 otrok. V primerjavi s prejšnjim šolskim letom bo prvošolcev za približno en razred več. Vseh osnovnošolcev bo 184 tisoč 169, dijakov pa približno 73 tisoč 200. V novem šolskem letu pa jih čakajo kar tri delovne sobote. Kar pa v nekaterih državah tudi ni izjema.
-> Vprašanje: Kako s tujko oziroma izpeljanko iz grške besede rečemo strahu pred odhodom v šolo?
-> Odgovor: Didaskaleinofobija
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
1. september ni nujno prvi šolski dan. Razen, če ste v Rusiji.
Na severni polobli se te dni začenja novo šolsko leto, na južni januarja in februarja. A ne glede na različne datume, urnike in tradicije je prvi šolski dan vznemirljiv dogodek – za otroke in starše. Magistrica Marjetka Balkovec Debevec, muzejska svetnica v Slovenskem šolskem muzeju razlaga, da ima prvi šolski dan nekoč in danes veliko skupnega – poleg vznemirjenja tudi skrb za obleko. Le da pred stoletji ni šlo za množično nakupovanje v trgovskih centrih. In ne gre samo za oblačila, tudi skrb za šolske potrebščine je bila povsem drugačna kot je danes.
“Včasih je zvezek predstavljal pravo dragocenost. Otroci so celoten počitniški čas nabirali zelišča, gozdne sadeže, da so si lahko kupili šolski zvezek.”
In bil je en, skrbno varovan, šolski zvezek. Danes šolska torbe tehta kar 20 odstotkov otrokove teže, bi morala seveda manj.
1. september v našem prostoru ni bil vedno prvi šolski dan, temveč šele po letu 1885, bolj pogosto pa po 1. svetovni vojni. Medtem, ko danes šolski urnik kroji življenje, je bila nekoč šola tista, ki se je prilagajala življenju ljudi oziroma kmečkemu delu. Tudi po svetu je podobno – v večini evropskih držav se otroci v šolske klopi vrnejo med sredino avgusta in sredino septembra. V Rusiji je 1. september vedno prvi šolski dan, tudi če je to nedelja ali praznik. Na Japonskem se novo šolsko leto začne 1. aprila, najkrajše šolsko leto imajo francoski otroci, a imajo tudi najdaljše šolske dni. Na Nizozemskem je pa zanimivo, da otrok v šolo vstopi na svoj 4. rojstni dan (torej je v razredu vedno neko nov).
Po podatkih Ministrstva za izobraževanje bo v ponedeljek v slovenske šolske klopi prvič sedlo 21 tisoč 874 otrok. V primerjavi s prejšnjim šolskim letom bo prvošolcev za približno en razred več. Vseh osnovnošolcev bo 184 tisoč 169, dijakov pa približno 73 tisoč 200. V novem šolskem letu pa jih čakajo kar tri delovne sobote. Kar pa v nekaterih državah tudi ni izjema.
-> Vprašanje: Kako s tujko oziroma izpeljanko iz grške besede rečemo strahu pred odhodom v šolo?
-> Odgovor: Didaskaleinofobija
Zakaj banke ob najemu hipotekarnega posojila zahtevajo še gradbeno in uporabno dovoljenje za nepremičnino? Marsikdo si zaradi tega beli glavo. Kje naj dobim gradbeno in uporabno dovoljenje? Koliko časa bo trajal postopek pridobitve? V večstanovanjskih stavbah bi moral dovoljenji posredovati upravnik ali upravna enota. Praviloma ni težko dobiti uporabnega dovoljenja, če je vse v redu z gradbenim dovoljenjem. Predsednik Slovenskega nepremičninskega združenja – Združenja FIABCI Slovenija, Jože Podgoršek, pričakuje, da bo po poletju to vprašanje zelo aktualno in da bo pri sedmih od desetih nepremičnin dokumentacija pomanjkljiva.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Po primeru Kovinoplastike Lož, kjer naj bi sindikalnega zaupnika spremljali z detektivom, smo se pozanimali kakšne so pristojnosti detektiva. Detektivi svoje delo opravljajo na podlagi pogodbe ali pooblastilnega razmerja med naročnikom in detektivom. Med najbolj zanimive primere sodijo nadzori delavcev v času bolniške odsotnosti razlaga licencirani detektiv Dušan Poslek iz podjetja Detektiv Biro.
Luksuznih nepremičnin bo kmalu dovolj, novih gradenj za srednji razred pa ni od nikoder. Tako bo še naprej veliko povpraševanje ob omejeni ponudbi potiskalo cene navzgor. Pogovarjali smo se z direktorjem nepremičninske družbe Metropola-IN Zoranom Madonom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Švedski knjižničarji so sestavili poseben seznam avtorjev in avtoric s katerim skušajo nasprotovati ustaljenim tokovom podeljevanja Nobelove nagrade za literaturo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nova kolektivna pogodba za trgovino prinaša zaprtje trgovin na vse praznike v letu, povišanje plač in višje dodatke za delo ob nedeljah. Vsebino sklenjene pogodbe predstavlja Sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladislav Rožič.
Okoljska ministrica, ki opravlja tekoče posle, Irena Majcen, se je sestala s predstavniki Združenja centrov za ravnanje z odpadki, kjer opozarjajo, da imajo posamezni centri na svojih dvoriščih še vedno več tisoč ton nakopičene embalaže. Ministrstvo je petim od šestih podjetij, ki embalažo odvažajo, junija izdalo nova okoljevarstvna dovoljenja, zataknilo pa se je pri podjetju Interseroh, ki mora odpeljati več kot 90% embalaže.
Ob koncu športnega dogodka leta smo se na prvem pogovarjali o vsem, kar je v zadnjem mesecu dni odmevalo po vsem svetu. In se seveda vprašali, ali se bo svet še vrtel naprej.
Hrvati so slavili pozno v noč, danes pa že nestrpno pričakujejo vrnitev nogometašev iz Moskve, iz Zagreba poroča Drago Balažič in dodaja, da se mediji že ukvarjajo s tem, kdo bo ostal v reprezentanci, kdo se bo morda poslovil in kakšna je usoda selektorja.
Z prof. dr. Lovrencem Lipejem z Morske biološke postaje, ki deluje na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Piranu, smo se pogovarjali o morskih psi, ki stalno ali občasno bivajo v slovenskem morju.
Čeprav nam zaradi trenutnega vremena ni do kopanja nekje zunaj, pa se je kopalna sezona seveda že začela. Ob morju traja od 1. junija do 15. septembra, na celinskih vodah pa od 15. junija do 31. avgusta. V Sloveniji imamo na rekah, jezerih in morju 48 odsekov, gre za kopalne vode, ki so lahko naravno kopališče z upravljavcem ali pa kopalno območje. Na teh odsekih prav tako v času kopalne sezona izvajajo meritve kakovosti vsakih 14 dni. Kakšna je torej kakovost slovenskih voda? Tina Lamovšek se je pogovarjala z mag. Matejo Poje, odgovorno za izvajanje monitoringa kopalnih voda na ARSO.
Ministrstvo za gospodarstvo te dni podpisuje dopolnila dogovorov za nadaljnji razvoj regij. Zanje bo v tej finančni perspektivi skupaj namenjenih več kot pol milijarde evrov. Danes so na ministrstvu podpisali dogovor za gorenjsko regijo, ki je vreden 45 milijonov evrov, od tega bo dobrih 23 milijonov evrov prispevala država oz. posamezna ministrstva. Gre za financiranje vrste projektov, več o tem, kaj ta dogovor prinaša Gorenjski pa v pogovoru z dopisnico Aljano Jocif.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Iz Rusije se je oglasil Luka Petrič, vzdušje v Zagrebu pa je povzela Tanja Borčič Bernard.
Danes je dan D za hrvaški nogomet - polfinalna tekma na svetovnem prvenstvu. Na pragu največjega športnega uspeha v zgodovini države se trgovine zapirajo bolj zgodaj kot ponavadi, hrvaške ulice in trgi so polni, več kot 10 tisoč Hrvatov je s čarterskimi leti odpotovalo v Rusijo. O neverjetni evforiji, ki je zajela našo južno sosedo, se je z znanim hrvaškim sociologom Draženom Lalićem pogovarjala naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.
Rezultati letošnjih maturantov so primerljivi z rezultati lanskih. Uspeh splošne mature je v povprečju 20 točk. Lani je bila povprečna ocena 20,10, letos pa 20,6 od skupno 34 točk. Tisti, ki so bili ocenjeni s 30 ali več točkami, so prejeli maturitetno spričevalo s pohvalo. To so tako imenovani zlati maturanti, ki jih je letos 271. Diamantnih maturantov, ki so dosegli vseh 34 točk pa je letos 10, kar je 5 manj kot lani. Splošno maturo je letos opravljalo 6250 kandidatov, izbirali pa so med 35 maturitetnimi predmeti.
Neveljaven email naslov