Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kviz - prvi šolski dan

28.08.2018


1. september ni nujno prvi šolski dan. Razen, če ste v Rusiji.

Na severni polobli se te dni začenja novo šolsko leto, na južni januarja in februarja. A ne glede na različne datume, urnike in tradicije je prvi šolski dan vznemirljiv dogodek – za otroke in starše. Magistrica Marjetka Balkovec Debevec, muzejska svetnica v Slovenskem šolskem muzeju razlaga, da ima prvi šolski dan nekoč in danes veliko skupnega – poleg vznemirjenja tudi skrb za obleko. Le da pred stoletji ni šlo za množično nakupovanje v trgovskih centrih. In ne gre samo za oblačila, tudi skrb za šolske potrebščine je bila povsem drugačna kot je danes.

“Včasih je zvezek predstavljal pravo dragocenost. Otroci so celoten počitniški čas nabirali zelišča, gozdne sadeže, da so si lahko kupili šolski zvezek.”

In bil je en, skrbno varovan, šolski zvezek. Danes šolska torbe tehta kar 20 odstotkov otrokove teže, bi morala seveda manj.

1. september v našem prostoru ni bil vedno prvi šolski dan, temveč šele po letu 1885, bolj pogosto pa po 1. svetovni vojni. Medtem, ko danes šolski urnik kroji življenje, je bila nekoč šola tista, ki se je prilagajala življenju ljudi oziroma kmečkemu delu. Tudi po svetu je podobno – v večini evropskih držav se otroci v šolske klopi vrnejo med sredino avgusta in sredino septembra. V Rusiji je 1. september vedno prvi šolski dan, tudi če je to nedelja ali praznik. Na Japonskem se novo šolsko leto začne 1. aprila, najkrajše šolsko leto imajo francoski otroci, a imajo tudi najdaljše šolske dni. Na Nizozemskem je pa zanimivo, da otrok v šolo vstopi na svoj 4. rojstni dan (torej je v razredu vedno neko nov).

Po podatkih Ministrstva za izobraževanje bo v ponedeljek v slovenske šolske klopi prvič sedlo 21 tisoč 874 otrok. V primerjavi s prejšnjim šolskim letom bo prvošolcev za približno en razred več. Vseh osnovnošolcev bo 184 tisoč 169, dijakov pa približno 73 tisoč 200. V novem šolskem letu pa jih čakajo kar tri delovne sobote. Kar pa v nekaterih državah tudi ni izjema.

-> Vprašanje: Kako s tujko oziroma izpeljanko iz grške besede rečemo strahu pred odhodom v šolo?
-> Odgovor: Didaskaleinofobija


Aktualna tema

4483 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Kviz - prvi šolski dan

28.08.2018


1. september ni nujno prvi šolski dan. Razen, če ste v Rusiji.

Na severni polobli se te dni začenja novo šolsko leto, na južni januarja in februarja. A ne glede na različne datume, urnike in tradicije je prvi šolski dan vznemirljiv dogodek – za otroke in starše. Magistrica Marjetka Balkovec Debevec, muzejska svetnica v Slovenskem šolskem muzeju razlaga, da ima prvi šolski dan nekoč in danes veliko skupnega – poleg vznemirjenja tudi skrb za obleko. Le da pred stoletji ni šlo za množično nakupovanje v trgovskih centrih. In ne gre samo za oblačila, tudi skrb za šolske potrebščine je bila povsem drugačna kot je danes.

“Včasih je zvezek predstavljal pravo dragocenost. Otroci so celoten počitniški čas nabirali zelišča, gozdne sadeže, da so si lahko kupili šolski zvezek.”

In bil je en, skrbno varovan, šolski zvezek. Danes šolska torbe tehta kar 20 odstotkov otrokove teže, bi morala seveda manj.

1. september v našem prostoru ni bil vedno prvi šolski dan, temveč šele po letu 1885, bolj pogosto pa po 1. svetovni vojni. Medtem, ko danes šolski urnik kroji življenje, je bila nekoč šola tista, ki se je prilagajala življenju ljudi oziroma kmečkemu delu. Tudi po svetu je podobno – v večini evropskih držav se otroci v šolske klopi vrnejo med sredino avgusta in sredino septembra. V Rusiji je 1. september vedno prvi šolski dan, tudi če je to nedelja ali praznik. Na Japonskem se novo šolsko leto začne 1. aprila, najkrajše šolsko leto imajo francoski otroci, a imajo tudi najdaljše šolske dni. Na Nizozemskem je pa zanimivo, da otrok v šolo vstopi na svoj 4. rojstni dan (torej je v razredu vedno neko nov).

Po podatkih Ministrstva za izobraževanje bo v ponedeljek v slovenske šolske klopi prvič sedlo 21 tisoč 874 otrok. V primerjavi s prejšnjim šolskim letom bo prvošolcev za približno en razred več. Vseh osnovnošolcev bo 184 tisoč 169, dijakov pa približno 73 tisoč 200. V novem šolskem letu pa jih čakajo kar tri delovne sobote. Kar pa v nekaterih državah tudi ni izjema.

-> Vprašanje: Kako s tujko oziroma izpeljanko iz grške besede rečemo strahu pred odhodom v šolo?
-> Odgovor: Didaskaleinofobija


31.03.2018

Uspeh kokošje peticije

Kako v času, ko je naša pozornost vse bolj razpršena in ko je zaradi preobilja informacij, ki so nam na voljo, vedno teže presojati, katere so pomembne in pozornosti vredne ter kako spodbuditi javnost, da se angažira za določen družbeno koristen politični cilj? Z Matom Žgajnerjem, enim od programskih razvijalcev Inštituta Danesjenovdan, kjer so v sodelovanju z Društvom za zaščito živali Ljubljana pripravili odmevno peticijo za ukinitev baterijske reje kokoši. Najprej, pravi Žgajner, se je treba sprijazniti s tem, so se načini sledenja medijskim vsebinam z razmahom interneta bistveno spremenili.


30.03.2018

Presežek je rezultat odgovorne politike

Slovenija je imela po letih primanjkljajev lani prvič javnofinančni presežek. Sicer skromen, vendar je dosežen leto pred načrtom. To je presenečenje tudi za finančno ministrico Matejo Vraničar Erman. Z njo se pogovarja Zdenka Bakalar.


30.03.2018

Posojila v švicarskih frankih brez zakona in brez epiloga

Predlog zakona za pretvorbo posojil, vezanih na švicarski frank v evro, je za zdaj ostal pred vrati parlamenta. Ne glede na to, je razkol med posojilojemalci, ki so zaradi nenadnega dviga tečaja utrpeli finančno škodo in bankirji, ki ponavljajo, da takšnega drastičnega zvišanja franka niso mogli predvideti, še vedno povsem živ. Prispeveke Urške Jereb.


29.03.2018

Priimek Mušič

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


28.03.2018

Ribiči dobili svoj slovar

Izšel je Ribiški slovar uglednega jezikoslovca in ribiča prof. dr. Toma Korošca.


28.03.2018

Nacionalno preverjanje znanja se vrača v 3. razred OŠ

Čez teden dni bodo učenci tretjega razreda na 110 osnovnih šolah prostovoljno poskusno pisali nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine, nato pa 10. aprila še iz matematike. Zunanje standardizirano preverjanje znanja tretješolcev je pred več kot desetletjem ob nasprotovanju večjega dela strokovne javnosti ukinil takratni minister za izobraževanje Milan Zver. Zdajšnja vodilna ekipa na omenjenem ministrstvu pa ga vrača nazaj v tretji razred, za učence 6. in 9. razreda pa je pisanje teh testov že več let obvezno.


27.03.2018

Slovenija še ne bo izgnala ruskih diplomatov

Slovenija se za zdaj ni odločila za izgon ruskih diplomatov. Kot je včeraj povedal zunanji minister Karl Erjavec, je treba najprej ugotoviti, kakšno je pravo ozadje zastrupitve agenta Skripala. Vlada naj bi o ukrepih razpravljala jutri, predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat pa je napovedal, da bo za prihodnji teden na to temo sklical sejo odbora. Kot je pojasnil, namreč Slovenija ta čas nima vlade s polnimi pooblastili, po zakonu o zunanjih zadevah pa zunanjo politiko usmerja državni zbor. O tem, kaj pomeni izgon in ali bi se morala za ta korak odločiti tudi Slovenija, se je Špela Novak pogovarjala s politologom doktorjem Boštjanom Udovičem, obramboslovcem doktorjem Klemenom Grošljem in komentatorjem časnika Delo Janezom Markešem.


27.03.2018

Trajnostno oblikovanje bo tlakovalo pot krožnemu gospodarstvu

Neskončna gospodarska rast na planetu, ki ima omejeno količino surovin, ni mogoča. Vsaj ne v zdajšnjem ekonomsko gospodarskem modelu. Danes proizvedemo mnogo več odpadkov, kot izdelkov, in za to porabimo ogromno energije. Škodljive posledice so vidne vsepovsod. V zadnjih letih se kot alternativni model vse bolj izpostavlja krožno gospodarstvo. V idealni končni različici krožno gospodarstvo ne bi več potrebovalo primarnih surovin, niti ne bi več proizvajalo smeti. Vsi izdelki in njihovi sestavni deli bi bili namreč že zasnovani z mislijo na ponovno rabo in predelavo. Toda za uspeh krožnega gospodarstva so nujne tudi globoke spremembe tako v proizvodnih kot v potrošniških vzorcih. Tem izzivom se je posvetila konferenca z naslovom Trajnostno oblikovanje za prehod v krožno gospodarstvo, ki sta ga v okviru projekta Retrace pripravila vladna Služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in Center za kreativnost Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. 


27.03.2018

Voditelj prihodnosti ima rad svoje zaposlene

Na današnji mednarodni konferenci Voditelj prihodnosti, ustvarjalec zavzetih zaposlenih na Brdu pri Kranju, so govorili o tem, kako se bodo morali na spremembe na trgu dela pripraviti delodajalci. Kakšne vrednote torej mora imeti dober vodja prihodnosti? Če bodo podjetja želela ostati konkurenčna, bodo morala spremeniti način vodenja in razmišljanja.


26.03.2018

Delodajalci malega gospodarstva razočarani nad vlado

Na Brdu pri Kranju je potekal 19. posvet delodajalcev v organizaciji Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. Delodajalci malega gospodarstva razočarani nad vlado, ki odhaja. Izboljšala se je slika zaposlovanja mladih do 29 let, porazen pa je pogled na zaposlitve starejših.


26.03.2018

Redke bolezni

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


26.03.2018

Hrvaška, ki se ideološko vrača v preteklost ponuja električno mobilno prihodnost

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


23.03.2018

15 let od referenduma o članstvu Slovenije v EU in NATO

Danes mineva natanko 15 let od referenduma, na katerem je so se volivci odločali o članstvu Slovenije v Evropski uniji in Severnoatlantskem zavezništvu. Pridružitev Uniji je dobila skoraj 90-odstotno podporo, nekaj več kot 66 odstotkov tistih, ki so se udeležili referenduma, se je izreklo za članstvo v Natu. Če si je Slovenija v tem času pridobila status neproblematične države, pa bo morala za tak ugled v Natovem okviru storiti več, zlasti ko gre za poviševanje obrambnega proračuna. Luka Robida se je o desetletju in pol Slovenije na evropski poti pogovarjal z nekdanjim ministrom za evropske zadeve in dvakratnim evropskim komisarjem doktorjem Janezom Potočnikom.


23.03.2018

Prof. Duncan Haldane

V tem tednu je na obisku v Sloveniji prof. dr. F. Duncan Haldane, Nobelov nagrajenec za fiziko leta 2016, ki ima po mamini strani slovenske korenine. Ljudmila Renko je bila doma v Borovljah na Koroškem, kjer je med drugo svetovno vojno spoznala vojaškega zdravnika iz Velike Britanije, s katerim se je nato preselila v London, kjer se je Prof. Haldane rodil leta 1951. Znanstveno-raziskovalna pot je izjemnega znanstvenika, teoretskega fizika, nato vodila v tujino, že vrsto let živi v Združenih državah Amerike, kjer je profesor na Univerzi Princeton. Med pestrim urnikom tokratnega obiska Slovenije si je vzel čas tudi za našo oddajo in spregovoril o svojih koreninah, spominih na otroštvo, odraščanju, mami, ki nikoli ni pozabila, od kod prihaja, in seveda o znanosti in znanstvenem raziskovanju. Pred radijski mikrofon ga je povabila Mojca Delač.


22.03.2018

Nove gospodarske priložnosti z Latinsko Ameriko in Karibi

V Ljubljani poteka prva mednarodna konferenca, namenjena krepitvi sodelovanja Slovenije z državami Latinske Amerike in Karibov.


22.03.2018

O kravi, ki je lajala

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


21.03.2018

Tekmovanje v Izraelu

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


21.03.2018

Facebooka kljub aferi ni lahko zapustiti

Dr. Gregor Petrič o aferi Cambridge Analytica in zlorabi osebnih podatkov za namene politične propagande.


21.03.2018

Mednarodni dan gozdov v Deželi kozolcev

Danes je tudi mednarodni dan gozdov. Letošnja tema je posvečena mestnim in primestnim gozdovom in nosi naslov Gozdovi za trajnostna mesta. Gozdovi v urbanih okoljih prinašajo številne pozitivne učinke. V Sloveniji osrednja prireditev ob dnevu gozdov poteka v Deželi kozolcev v Šentrupertu na Dolenjskem.


21.03.2018

Dan gozdov

Gozdovi so pljuča našega planeta. Združeni narodi so 21. marec razglasili za mednarodni dan gozdov, da bi dvignili zavest o pomenu ohranjanja in skrbe rabe tega najpomembnejšega naravnega bogastva. Letošnja nosilna tema je Gozdovi za trajnostna mesta.


Stran 193 od 225
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov