Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1. september ni nujno prvi šolski dan. Razen, če ste v Rusiji.
Na severni polobli se te dni začenja novo šolsko leto, na južni januarja in februarja. A ne glede na različne datume, urnike in tradicije je prvi šolski dan vznemirljiv dogodek – za otroke in starše. Magistrica Marjetka Balkovec Debevec, muzejska svetnica v Slovenskem šolskem muzeju razlaga, da ima prvi šolski dan nekoč in danes veliko skupnega – poleg vznemirjenja tudi skrb za obleko. Le da pred stoletji ni šlo za množično nakupovanje v trgovskih centrih. In ne gre samo za oblačila, tudi skrb za šolske potrebščine je bila povsem drugačna kot je danes.
“Včasih je zvezek predstavljal pravo dragocenost. Otroci so celoten počitniški čas nabirali zelišča, gozdne sadeže, da so si lahko kupili šolski zvezek.”
In bil je en, skrbno varovan, šolski zvezek. Danes šolska torbe tehta kar 20 odstotkov otrokove teže, bi morala seveda manj.
1. september v našem prostoru ni bil vedno prvi šolski dan, temveč šele po letu 1885, bolj pogosto pa po 1. svetovni vojni. Medtem, ko danes šolski urnik kroji življenje, je bila nekoč šola tista, ki se je prilagajala življenju ljudi oziroma kmečkemu delu. Tudi po svetu je podobno – v večini evropskih držav se otroci v šolske klopi vrnejo med sredino avgusta in sredino septembra. V Rusiji je 1. september vedno prvi šolski dan, tudi če je to nedelja ali praznik. Na Japonskem se novo šolsko leto začne 1. aprila, najkrajše šolsko leto imajo francoski otroci, a imajo tudi najdaljše šolske dni. Na Nizozemskem je pa zanimivo, da otrok v šolo vstopi na svoj 4. rojstni dan (torej je v razredu vedno neko nov).
Po podatkih Ministrstva za izobraževanje bo v ponedeljek v slovenske šolske klopi prvič sedlo 21 tisoč 874 otrok. V primerjavi s prejšnjim šolskim letom bo prvošolcev za približno en razred več. Vseh osnovnošolcev bo 184 tisoč 169, dijakov pa približno 73 tisoč 200. V novem šolskem letu pa jih čakajo kar tri delovne sobote. Kar pa v nekaterih državah tudi ni izjema.
-> Vprašanje: Kako s tujko oziroma izpeljanko iz grške besede rečemo strahu pred odhodom v šolo?
-> Odgovor: Didaskaleinofobija
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
1. september ni nujno prvi šolski dan. Razen, če ste v Rusiji.
Na severni polobli se te dni začenja novo šolsko leto, na južni januarja in februarja. A ne glede na različne datume, urnike in tradicije je prvi šolski dan vznemirljiv dogodek – za otroke in starše. Magistrica Marjetka Balkovec Debevec, muzejska svetnica v Slovenskem šolskem muzeju razlaga, da ima prvi šolski dan nekoč in danes veliko skupnega – poleg vznemirjenja tudi skrb za obleko. Le da pred stoletji ni šlo za množično nakupovanje v trgovskih centrih. In ne gre samo za oblačila, tudi skrb za šolske potrebščine je bila povsem drugačna kot je danes.
“Včasih je zvezek predstavljal pravo dragocenost. Otroci so celoten počitniški čas nabirali zelišča, gozdne sadeže, da so si lahko kupili šolski zvezek.”
In bil je en, skrbno varovan, šolski zvezek. Danes šolska torbe tehta kar 20 odstotkov otrokove teže, bi morala seveda manj.
1. september v našem prostoru ni bil vedno prvi šolski dan, temveč šele po letu 1885, bolj pogosto pa po 1. svetovni vojni. Medtem, ko danes šolski urnik kroji življenje, je bila nekoč šola tista, ki se je prilagajala življenju ljudi oziroma kmečkemu delu. Tudi po svetu je podobno – v večini evropskih držav se otroci v šolske klopi vrnejo med sredino avgusta in sredino septembra. V Rusiji je 1. september vedno prvi šolski dan, tudi če je to nedelja ali praznik. Na Japonskem se novo šolsko leto začne 1. aprila, najkrajše šolsko leto imajo francoski otroci, a imajo tudi najdaljše šolske dni. Na Nizozemskem je pa zanimivo, da otrok v šolo vstopi na svoj 4. rojstni dan (torej je v razredu vedno neko nov).
Po podatkih Ministrstva za izobraževanje bo v ponedeljek v slovenske šolske klopi prvič sedlo 21 tisoč 874 otrok. V primerjavi s prejšnjim šolskim letom bo prvošolcev za približno en razred več. Vseh osnovnošolcev bo 184 tisoč 169, dijakov pa približno 73 tisoč 200. V novem šolskem letu pa jih čakajo kar tri delovne sobote. Kar pa v nekaterih državah tudi ni izjema.
-> Vprašanje: Kako s tujko oziroma izpeljanko iz grške besede rečemo strahu pred odhodom v šolo?
-> Odgovor: Didaskaleinofobija
Tri leta pred vnovično uprizoritvijo Škofjeloškega pasijona v Škofji Loki pripravljajo številne prireditve za vzdrževanje kondicije in popularizacijo Romualdove poti.
Se že začenja trgovinska vojna, kdo bi lahko v njej potegnil krajši konec, kaj bi lahko stopnjevanje le-te pomenilo za Slovenijo, so nekatera od vprašanj, ki jih je Bojan Leskovec zastavil profesorju z Ekonomske fakultete dr. Črtu Kostevcu, ki se ukvarja z mednarodnimi ekonomski odnosi.
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev na javnem zavodu RTV Slovenija Ilinka Todorovski je v ponedeljek ob predstavitvi letnega poročila za leto 2017 pojasnila, da letno prejme okoli 1500 pritožb poslušalcev in gledalcev. Vse pritožbe pa po njenih besedah dobijo vsaj odzive ali pa na njihovi podlagi pripravi mnenja ali priporočila uredništvom, ki so, kot pravi, "najmočnejše orožje varuha". V studiu Prvega programa je pojasnila, kakšne odzive ste v letu 2017 posredovali poslušalci in poslušalke, nekaj dodatnih pojasnil pa je ponudil tudi odgovorni urednik dr. Andrej Stopar.
V Sloveniji imamo več kot 12 tisoč podzemnih jam. Še zlasti na območju Kanina pa so te najbolj globoke in gosto posejane. Tamkajšnje jame si lahko predstavljamo kot narobe obrnjene gore, v katere se jamarji spuščajo s plezalno opremo, mnoge kaninske so globoke okoli 1000 metrov. Sinoči so podelili nagrado Viljema Putika – ki so jo prejeli jamarji prav za raziskovanje kaninskih jam. Alenka Terlep je zato v studio Prvega programa povabila Gregorja Pintarja iz Društva za raziskovanje jam.
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so danes zatrdili, da reorganizacija centrov za socialno delo teče po načrtih. Gre za projekt ministrstva, ki vključuje tri spremembe: uvedbo informativnega izračuna, socialno aktivacijo in novo organizacijsko strukturo centrov. Več Nataša Lang.
Na britanskem otoku se odvija nova vohunska afera. V bolnišnico v Salisbury na jugu Anglije so namreč v nedeljo pripeljali nekdanjega 66-letnega ruskega vohuna Sergeia Skripala in 33-letno žensko. ki naj bi se zastrupila z nevarno snovjo. Oba sta v kritičnem stanju. Ker gre za nekdanjega uslužbenca ruske obveščevalne službe, ki je menda vohunil tudi za Britance, gre seveda ne samo za vohunsko, ampak tudi za zelo občutljivo mednarodno-politično zadevo. Poroča Nina Kojima, dopisnica iz Londona.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
O konferenci s Špelo Reš s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
»Ljubljana je srce Slovenije, Trst pa so njena pljuča«, je poudaril pisatelj Ivan Cankar v svojem zadnjem predavanju v Trstu, ki ga je imel v tem mestu 20. aprila 1918. Lahko bi k temu dodali, da je to potekalo v zgodovinsko prelomnem času, saj je s koncem I. svetovne vojne Trst z zaledjem, po 500 letih Habsburške vladavine pripadal Kraljevini Italiji. V italijanskih rokah je Trst še danes. Po II. svetovni vojni je spadal v cono A in je bil znan pod imenom STO Svobodno tržaško ozemlje. To je nato pripadlo skupaj s cono A, Republiki Italiji, cona B pa tedanji Jugoslaviji. Prispevek Milana Trobiča.
Izločena ali zavržena zdravila končajo v talni vodi, ki jo uporabljamo tudi za vodovod oz. za pitje. Njihova koncentracija je za zdaj v Sloveniji nizka.
Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki deluje v okviru Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, danes praznuje 100 -letnico delovanja. Knjižnica nosi ime po profesorici Minki Skaberne, izšolani profesorici za pouk slepih, ki je Slovenke vabila in navduševala za to, da so ročno prepisovale slovenske knjige v braillovo pisavo. Prispevek Petre Medved.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovaški novinarji so pretreseni zaradi umora 27-letnega preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegovega dekleta. Kot je sporočila policija, je najverjetneje šlo za naklepni umor, povezan z njegovim delom. Pisal je namreč predvsem o korupciji in davčnih utajah. Novinarja in njegovo dekle so našli na Kuciakovem domu, on je bil ustreljen v prsi, ona pa v glavo. Za slovaške novinarje je to velik šok, je Špeli Novak povedal Andrej Matišak, novinar zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V javni razpravi so dopolnitve in spremembe Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki se med drugim nanašajo na zobozdravstvene storitve; na pravice do zobnih vsadkov za ranljive skupine, bele zalivke za otroke, nosečnice in doječe matere ter spremembe pri ortodontskem zdravljenju. O novostih se je Helena Lovinčič pogovarjala z Željkom Vlačičem z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Bruseljski dopisnik Matjaž Trošt poroča, da Belgija slavi novega športnega junaka. Hitrostno drsanje je ta čas belgijski nacionalni šport.
Kar velja za lepo, seveda ni ne absolutno, ne nespremenljivo. Lepota ima več obrazov, ki so odvisni od zgodovinskega obdobja, kulturnega prostora in družbenih ozadij. Pogosto so bili lepotni ideali neprijazni, celo zelo boleči in na dolgi rok škodljivi za zdravje. Metka Kuhar, prof. na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je v prispevku izpostavila azijski lepotni ideal lotosovega stopala in evropski ideal s korzetom “preščipnjenega” trupa.
Neveljaven email naslov