Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kviz - prvi šolski dan

28.08.2018


1. september ni nujno prvi šolski dan. Razen, če ste v Rusiji.

Na severni polobli se te dni začenja novo šolsko leto, na južni januarja in februarja. A ne glede na različne datume, urnike in tradicije je prvi šolski dan vznemirljiv dogodek – za otroke in starše. Magistrica Marjetka Balkovec Debevec, muzejska svetnica v Slovenskem šolskem muzeju razlaga, da ima prvi šolski dan nekoč in danes veliko skupnega – poleg vznemirjenja tudi skrb za obleko. Le da pred stoletji ni šlo za množično nakupovanje v trgovskih centrih. In ne gre samo za oblačila, tudi skrb za šolske potrebščine je bila povsem drugačna kot je danes.

“Včasih je zvezek predstavljal pravo dragocenost. Otroci so celoten počitniški čas nabirali zelišča, gozdne sadeže, da so si lahko kupili šolski zvezek.”

In bil je en, skrbno varovan, šolski zvezek. Danes šolska torbe tehta kar 20 odstotkov otrokove teže, bi morala seveda manj.

1. september v našem prostoru ni bil vedno prvi šolski dan, temveč šele po letu 1885, bolj pogosto pa po 1. svetovni vojni. Medtem, ko danes šolski urnik kroji življenje, je bila nekoč šola tista, ki se je prilagajala življenju ljudi oziroma kmečkemu delu. Tudi po svetu je podobno – v večini evropskih držav se otroci v šolske klopi vrnejo med sredino avgusta in sredino septembra. V Rusiji je 1. september vedno prvi šolski dan, tudi če je to nedelja ali praznik. Na Japonskem se novo šolsko leto začne 1. aprila, najkrajše šolsko leto imajo francoski otroci, a imajo tudi najdaljše šolske dni. Na Nizozemskem je pa zanimivo, da otrok v šolo vstopi na svoj 4. rojstni dan (torej je v razredu vedno neko nov).

Po podatkih Ministrstva za izobraževanje bo v ponedeljek v slovenske šolske klopi prvič sedlo 21 tisoč 874 otrok. V primerjavi s prejšnjim šolskim letom bo prvošolcev za približno en razred več. Vseh osnovnošolcev bo 184 tisoč 169, dijakov pa približno 73 tisoč 200. V novem šolskem letu pa jih čakajo kar tri delovne sobote. Kar pa v nekaterih državah tudi ni izjema.

-> Vprašanje: Kako s tujko oziroma izpeljanko iz grške besede rečemo strahu pred odhodom v šolo?
-> Odgovor: Didaskaleinofobija


Aktualna tema

4528 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Kviz - prvi šolski dan

28.08.2018


1. september ni nujno prvi šolski dan. Razen, če ste v Rusiji.

Na severni polobli se te dni začenja novo šolsko leto, na južni januarja in februarja. A ne glede na različne datume, urnike in tradicije je prvi šolski dan vznemirljiv dogodek – za otroke in starše. Magistrica Marjetka Balkovec Debevec, muzejska svetnica v Slovenskem šolskem muzeju razlaga, da ima prvi šolski dan nekoč in danes veliko skupnega – poleg vznemirjenja tudi skrb za obleko. Le da pred stoletji ni šlo za množično nakupovanje v trgovskih centrih. In ne gre samo za oblačila, tudi skrb za šolske potrebščine je bila povsem drugačna kot je danes.

“Včasih je zvezek predstavljal pravo dragocenost. Otroci so celoten počitniški čas nabirali zelišča, gozdne sadeže, da so si lahko kupili šolski zvezek.”

In bil je en, skrbno varovan, šolski zvezek. Danes šolska torbe tehta kar 20 odstotkov otrokove teže, bi morala seveda manj.

1. september v našem prostoru ni bil vedno prvi šolski dan, temveč šele po letu 1885, bolj pogosto pa po 1. svetovni vojni. Medtem, ko danes šolski urnik kroji življenje, je bila nekoč šola tista, ki se je prilagajala življenju ljudi oziroma kmečkemu delu. Tudi po svetu je podobno – v večini evropskih držav se otroci v šolske klopi vrnejo med sredino avgusta in sredino septembra. V Rusiji je 1. september vedno prvi šolski dan, tudi če je to nedelja ali praznik. Na Japonskem se novo šolsko leto začne 1. aprila, najkrajše šolsko leto imajo francoski otroci, a imajo tudi najdaljše šolske dni. Na Nizozemskem je pa zanimivo, da otrok v šolo vstopi na svoj 4. rojstni dan (torej je v razredu vedno neko nov).

Po podatkih Ministrstva za izobraževanje bo v ponedeljek v slovenske šolske klopi prvič sedlo 21 tisoč 874 otrok. V primerjavi s prejšnjim šolskim letom bo prvošolcev za približno en razred več. Vseh osnovnošolcev bo 184 tisoč 169, dijakov pa približno 73 tisoč 200. V novem šolskem letu pa jih čakajo kar tri delovne sobote. Kar pa v nekaterih državah tudi ni izjema.

-> Vprašanje: Kako s tujko oziroma izpeljanko iz grške besede rečemo strahu pred odhodom v šolo?
-> Odgovor: Didaskaleinofobija


28.12.2017

Majniška deklaracija, Nova revija in knjige za lube Slovence

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


27.12.2017

Prihodnost trgovinskega sektorja

Na Trgovinski zbornici Slovenije ocenjujejo, da prihodki v trgovini na drobno najverjetneje ne bodo več dosegli ravni izpred krize. Razloge za to je v pogovoru s Simeono Rogelj pojasnila predsednica zbornice Mariča Lah.


25.12.2017

Praznovanje božiča v 12-članski družini

V Sloveniji poznamo 14 družin z desetimi otroki. Med njimi najdemo tudi družino Rus z Brezovice pri Ljubljani, ki na svoj način doživlja praznično obdobje. Božični večer so si popestrili z glasbo, saj prav vsak izmed njenih članov igra na kakšen inštrument. O tem, kakšno je pri njih pričakovanje božiča, prisluhnite v reportaži, ki jo je pripravil Marko Rozman.


25.12.2017

Božičkova šoferska karavana

Slovenski vozniki tovornjakov obdarujejo tujce, ki so za božič obtičali na slovenskih počivališčih


25.12.2017

Lectarska družina Perger

Veste, da je leta 1997 jelko, božično drevesce, ki je stalo sredi trga sv. Petra, Vatikanu podarila Slovenija? Takrat se je tam pila staroslovanska pijača, brezalkoholna medica, imenovana »ol«, jedli so slovenske bio medenjake in bio bonbone, vatikanske rezidence pa je krasilo 37 jelk, ki so jih okrasili Slovenci. Vse našteto je bilo delo lectarske družine Perger iz Slovenj Gradca. Najstarejši okraski za božične smrečice so namreč iz lecta in pri Pergerjih so jih takrat v dobrem letu samo za Vatikan naredili več kot 12.000, med njimi celo miniaturni papamobil. Začetki družinske tradicije, povezane z medičarstvom, lectarstvom in svečarstvom, neprekinjeno segajo v leto 1757. V Slovenj Gradcu je njihovo galerijo, ki je postala prava turistična znamenitost, obiskala Andreja Čokl.


22.12.2017

Počitniško dogajanje za otroke

Kaj bo vse mogoče početi med počitnicami?


22.12.2017

Penina tudi za božično večerjo

Pogovor z vinskim publicistom Jožetom Rozmanom.


22.12.2017

Božična potica za papeža

Gotovo se še spomnite majskega pripetljaja, ko je papeža Frančiška v Vatikanu obiskal ameriški predsednik Donald Trump. In vprašanja prvi dami Melaniji, če svojega soproga hrani s pico… pardon, s potico. Manjkajoči zlog v pogovoru med vodjem rimsko katoliške cerkve in najbolj znano Slovenko je našel naš rimski dopisnik, potica (in ne pica) pa je s poročili z visokega političnega srečanja obšla svet. Dobrega pol leta pozneje sodi naša dobrota med najbolj zaželene sladice v Vatikanu. Janko Petrovec je bil zraven, ko so tamkajšnjim pomembnežem spekli osem božičnih orehovih – tudi za papeža.


20.12.2017

Dopisnik Matjaž Trošt iz Bruslja o ukrepih EU proti Poljski

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


20.12.2017

Neva Železnik o civilnem združenju Srebrna nit

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


18.12.2017

Reševalna akcija na Krvavcu

V nedeljski obsežni in zahtevni akciji reševanja 51-ih smučarjev, ki so zaradi okvare obsedeli na dvosedežnici Zvoh na Krvavcu, je sodelovalo 40 reševalcev. Nihče od smučarjev ni bil poškodovan. Žičničarjem so se pridružili tudi kranjski poklicni gasilci, gorski reševalci in osem jamarskih reševalcev, ki so smučarje s sedežev reševali z vrvno tehniko. Med jamarskimi reševalci je bil tudi Walter Zakrajšek, vodja jamarske reševalne službe Slovenije. Aljani Jocif je povedal, da so jamarski reševalci prezeble smučarje reševali na višini od šest do osem metrov.


15.12.2017

Slovenska potica le s certifikatom

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


15.12.2017

Reke bodo predvidoma spet narasle

Pogovor z Janezom Polajnarjem z Agencije RS za okolje


15.12.2017

Slovenija je vroča točka biotske pestrosti – do kdaj še?

Pestrost življenja je ena izmed najbolj dragocenih značilnosti našega planeta. Kaže se v številčnosti živalskih in rastlinskih vrst, genetski raznolikosti in pestrosti ekosistemov. Med državami z visoko biotsko pestrostjo je tudi Slovenija. Vendar – do kdaj še? Izjemne naravne danosti naše države, njihov pomen, pa tudi nevarnosti, ki jim pretijo, osvetljuje projekt »Life Naturaviva, biodiverziteta - umetnost življenja!«. Podrobneje pa Iztok Konc. Foto: Podpeško jezero (Sl-Ziga – Lastno delo, CC BY-SA 3.0, WikimediaCommons


15.12.2017

Slovenska potica bo ena sama

Slovenska potica bo kmalu zaščitena kot zajamčena tradicionalna posebnost


14.12.2017

Prazniki brez ognjemeta in petard?

Policija svetuje pred nepremišljeno rabo pirotehnike


14.12.2017

Posledice vetroloma

Kakšne so prve ocene škode po vetrolomu


13.12.2017

ESA

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.12.2017

Do Marsa in nazaj - preko Ljubljane?

Slovenski raziskovalci z Inštituta Jožefa Stefana sodelujejo z Evropsko vesoljsko agencijo pri raziskovanju vesolja


Stran 202 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov