Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na prvi šolski dan je tudi ekipa Prvega prestopila šolski prag in preverila, kakšno leto je pred šolarji in zaposlenimi na šoli, česa se mladi veselijo, česa mogoče ne. Janez Podlesnik in Špela Šebenik sta obiskala OŠ Zadobrova, kjer bo novo šolsko leto nekaj posebnega.
Osnovnošolci in srednješolci so se vrnili v šolske klopi
Osnovne šole bo v novem šolskem letu obiskovalo predvidoma 184.169 učenk in učencev, od tega bo šolski prag prestopilo 21.874 prvošolk in prvošolčkov. V 27 osnovnih šol s prilagojenim programom in 21 enot s prilagojenim programom pri osnovnih šolah bo predvidoma vključenih 3.118 otrok. Ekipa Prvega se je odpravila na OŠ Zadobrova, kjer se bo letošnje šolsko leto začelo še bolj posebno kot sicer. Odprli bodo namreč nov prizidek. Ravnatelj Vladimir Znoj:
“Prvi šolski dan je vedno neka posebna zgodba, nekaj novega, letos pa bomo še posebej veseli, ker odpiramo lep in uporaben prizidek šoli. Dolgo smo razmišljali, kako naj bi izgledal, tako da smo ga res opremili učinkovito, kakovostno in bo izboljšal proces dela. Imamo nekaj posebnih prostorov – na primer naravoslovni kabinet, kjer imamo 3D-prezentacijo in fiksno postavljene mikroskope, akvarije. Potem imamo postavljeno visoko gredo, kjer bodo otroci lahko sadili zelišča, zelenjavo. Imamo senzorno sobo, ki je namenjena za sproščanje učencev s posebnimi potrebami. Učilnice pa so vse opremljene z vrhunsko tehniko, ki jo učitelji zelo dobro uporabljajo in tudi učenci jo že poznajo.”
Devetošolka Julija priznava, da je bilo danes težko vstati in bi imela še nekaj dni počitnic več, Ana pa je bila današnjega dne vesela, “ker je spet videla prijatelje in učitelje, ki so zelo prijazni”. Deveti razred bo sicer zanjo nekaj posebnega, zadnji razred s prijatelji, s katerimi si skupaj devet let, nato pa se razideš. Mladi še ne razmišljajo o nacionalnem preverjanju znanja, ki jih čaka ob koncu 9. razreda, čeprav vedo, da je prehod v srednjo šolo, ki jih čaka prihodnje leto, kar velik korak.
Odprtje prostorov bo popoldne, že dopoldne pa je bilo na OŠ Zadobrova nekaj posebnega za prvošolce. Pričakali so jih v telovadnici in večnamenski dvorani, kjer so jim pripravili krajši kulturni program, nato pa jim razkazali prostore šole in jih povabili na sladko presenečenje v jedilnico. Kaj so povedali po sprejemu?
Delovne sobote
Z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so sporočili, da so v tem šolskem letu predvidene tri delovne sobote. Dve bosta nadomestili dva pouka prosta dneva. V soboto, 29. septembra, bodo v šolah nadomeščali 24. december in tako podaljšali novoletne počitnice. V soboto, 11. maja 2019, bodo šole nadomeščale petek, 3. maj 2019, in tako podaljšale prvomajske počitnice. Tretja delovna sobota pa je morala biti dodana zato, ker bi bilo sicer v novem šolskem letu premalo dni pouka. Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole namreč določa, da pouk od 1. do 8. razreda ne sme trajati manj kot skupaj 189 dni, v 9. razredu pa ne manj kot skupaj 174 dni. Po šolskem koledarju 2018/2019 je od 3. septembra, ko se začne pouk, pa do konca pouka skupaj 188 dni pouka, zato je bilo treba dodati še eno delovno soboto.
4430 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na prvi šolski dan je tudi ekipa Prvega prestopila šolski prag in preverila, kakšno leto je pred šolarji in zaposlenimi na šoli, česa se mladi veselijo, česa mogoče ne. Janez Podlesnik in Špela Šebenik sta obiskala OŠ Zadobrova, kjer bo novo šolsko leto nekaj posebnega.
Osnovnošolci in srednješolci so se vrnili v šolske klopi
Osnovne šole bo v novem šolskem letu obiskovalo predvidoma 184.169 učenk in učencev, od tega bo šolski prag prestopilo 21.874 prvošolk in prvošolčkov. V 27 osnovnih šol s prilagojenim programom in 21 enot s prilagojenim programom pri osnovnih šolah bo predvidoma vključenih 3.118 otrok. Ekipa Prvega se je odpravila na OŠ Zadobrova, kjer se bo letošnje šolsko leto začelo še bolj posebno kot sicer. Odprli bodo namreč nov prizidek. Ravnatelj Vladimir Znoj:
“Prvi šolski dan je vedno neka posebna zgodba, nekaj novega, letos pa bomo še posebej veseli, ker odpiramo lep in uporaben prizidek šoli. Dolgo smo razmišljali, kako naj bi izgledal, tako da smo ga res opremili učinkovito, kakovostno in bo izboljšal proces dela. Imamo nekaj posebnih prostorov – na primer naravoslovni kabinet, kjer imamo 3D-prezentacijo in fiksno postavljene mikroskope, akvarije. Potem imamo postavljeno visoko gredo, kjer bodo otroci lahko sadili zelišča, zelenjavo. Imamo senzorno sobo, ki je namenjena za sproščanje učencev s posebnimi potrebami. Učilnice pa so vse opremljene z vrhunsko tehniko, ki jo učitelji zelo dobro uporabljajo in tudi učenci jo že poznajo.”
Devetošolka Julija priznava, da je bilo danes težko vstati in bi imela še nekaj dni počitnic več, Ana pa je bila današnjega dne vesela, “ker je spet videla prijatelje in učitelje, ki so zelo prijazni”. Deveti razred bo sicer zanjo nekaj posebnega, zadnji razred s prijatelji, s katerimi si skupaj devet let, nato pa se razideš. Mladi še ne razmišljajo o nacionalnem preverjanju znanja, ki jih čaka ob koncu 9. razreda, čeprav vedo, da je prehod v srednjo šolo, ki jih čaka prihodnje leto, kar velik korak.
Odprtje prostorov bo popoldne, že dopoldne pa je bilo na OŠ Zadobrova nekaj posebnega za prvošolce. Pričakali so jih v telovadnici in večnamenski dvorani, kjer so jim pripravili krajši kulturni program, nato pa jim razkazali prostore šole in jih povabili na sladko presenečenje v jedilnico. Kaj so povedali po sprejemu?
Delovne sobote
Z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so sporočili, da so v tem šolskem letu predvidene tri delovne sobote. Dve bosta nadomestili dva pouka prosta dneva. V soboto, 29. septembra, bodo v šolah nadomeščali 24. december in tako podaljšali novoletne počitnice. V soboto, 11. maja 2019, bodo šole nadomeščale petek, 3. maj 2019, in tako podaljšale prvomajske počitnice. Tretja delovna sobota pa je morala biti dodana zato, ker bi bilo sicer v novem šolskem letu premalo dni pouka. Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole namreč določa, da pouk od 1. do 8. razreda ne sme trajati manj kot skupaj 189 dni, v 9. razredu pa ne manj kot skupaj 174 dni. Po šolskem koledarju 2018/2019 je od 3. septembra, ko se začne pouk, pa do konca pouka skupaj 188 dni pouka, zato je bilo treba dodati še eno delovno soboto.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V okviru festivala Trigger, ki je v Ljubljani in Mariboru potekal prejšnji teden, je gostovala tudi producentka, umetnica in okolijska aktivistka Pippa Bailey. V svojem delu, ki je razpeto med Združeno kraljestvo in Avstralijo, raziskuje možnost povezovanja različnih delov družbe z namenom reševanja družbenih problemov in kriz. Predvsem jo zanimata okolijska problematika in enakost spolov. Pri reševanju teh problemov je treba pustiti ob strani svoj ego, pravi, se sprijazniti s stvarmi, ki jih ne vemo ter se hkrati zanašati na znanja, ki jih imamo. Z njo se je pogovarjal Miha Žorž.
Na Prevaljah nastaja muzej bralne značke, turiste pa privablja tudi Prežihova domačija in Vorančeva pot, ki se začne v Kotljah pri bakrenem pobiču s solzicami. Od tja vodi pot proti Rimskemu vrelcu. Sicer pa so bili Kuharjevi bolj reven rod, živeli so kot najemniki pri Kotniku. O tem, da je tam živel Voranc s starši danes priča le že spominska plošča.
V svojem glasbenem ustvarjanju obeležuje 20 letnico udejstvovanja in na leto zabeleži več kot 100 koncertov. Je tudi redni gost metalnega kampa v Tolminu. Gostili smo ga v mobilnem studiu Prvega na Ravnah na Koroškem.
Korošci bodo veseli, če bodo v naslednjih letih lahko pokrili vsaj 95% območja z internetnim oz. mobilnim signalom. Najhuje je v Črni na Koroškem, ki je tudi obmejna občina. Tam med epidemijo veliko otrok ni imelo možnosti šolanja na daljavo. Koroška pa je slabo dostopna tudi po cesti in prebivalci že leta čakajo na hitro cesto, ki naj bi predstavljala t. i. tretjo razvojno os. Tako kot cestne so jim tudi internetne in mobilne povezave dostopnejše prek sosednje Avstrije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na vsebino, ki razdvaja, je neresnična ali škodljiva, se ljudje na družbenih medijih pogosteje odzivajo kot na druge vrste vsebin. Več odziva pa pomeni več dobička. Žvižgačka Frances Haugen je lani z več deset tisoč dokumenti javnosti pokazala, da podjetje Meta, kot se danes imenuje Facebook, ve, da imajo njegovi izdelki škodljive učinke na ljudi, javno varnost, zasebnost in demokracijo, a jih ne spremeni, saj daje prednost dobičku. Kot je še povedala Haugen na spletnem dogodku, ki ga je organiziral Zavod za digitalno vzgojo Vsak v sodelovanju z Inštitutom Državljan D in Inštitutom za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, jo je najbolj prizadelo, ko je ugotovila, kakšno škodo Facebook in Instagram povzročata mladim. Zato se je odločila, da spregovori o slabih praksah podjetja. Še posebej jo skrbi Metaverse, saj povzroča večjo zasvojenost, ustvarja več tesnobe in tudi poškoduje otroške oči, ki se še razvijajo. Frances Haugen je s slovensko javnostjo govorila predvsem o tveganjih, ki jih algoritmi podjetja Meta predstavljajo za mlade in za demokracijo v Sloveniji. Najprej je razložila, da algoritmi prednostno prikazujejo skrajne vsebine, saj sprožijo več odzivov: "Algoritmi odločajo o tem, kakšna vsebina se prikazuje uporabnicam in uporabnikom. Narejeni so bili na način, da nam vsem, tudi mladim, izpostavljajo škodljive vsebine. Facebook se je torej odločal, da z algoritmi maksimalno poveča odzivnost, kar pomeni, da sistematično izpostavlja vsebine, na katere bodo uporabnice in uporabniki bolj verjetno kliknili, jih komentirali ali delili. To razvrščanje glede na odzivnost ustvaja probleme. Na vsebino, ki razdvaja, je neresnična ali škodljiva, se ljudje pogosteje odzivajo kot na druge vrste vsebin. To vodi v sistematično izpostavljanje problematičnih vsebin. Najbolj skrajna vsebina se najbolj deli." Več v prispevku, ki ga je pripravila Urška Henigman.
Medtem ko se kljub nadaljnjemu kroženju omikrona med ljudmi, države na Zahodu odpirajo in se življenje v številnih vidikih vrača v bolj običajne tirnice, se zdaj Kitajska sooča s težavami, ki spremljajo omejevanje širjenja covida 19. Po uspešnem zatrtju izvornega izbruha koronavirusa v mestu Wuhan pred dobrima dvema letoma, se je Kitajska lahko pohvalila z dvema letoma, ko je bila država tako rekoč brez okužb. Strog nadzor in politika ničelne tolerance do virusa sta azijsko velesilo uspešno držala zunaj karanten, ki so pestile preostali svet. A aktualne, mnogo bolj nalezljive različice omikrona so v zadnjem času predrle kitajski kovidni mehurček. Kljub ukrepom se okužbe zdaj sorazmerno hitro širijo. V kitajskem ekonomskem središču Šanghaju so prejšnji teden uvedli karanteno in testirali 26 milijonov tamkajšnjih prebivalcev. Kako je videti šanghajska karantena od blizu, je povedala Anita Klančar Andrejc, ki zadnje leto živi in dela v običajno najbolj živahnem kitajskem mestu.
Na spletu spremljamo vsebine, ki so blizu našim prepričanjem. Po mnenju politične psihologinje z Univerze v Pensilvaniji Cory Clark poznamo dve ravni politične pristranskosti. Na eni strani podpiramo prepričanja tistih, ki so del naše skupine, po drugi pa se izogibamo tistim, ki bi lahko izzvali naše prepričanje.
Trend naglega naraščanja izdatkov za bolniška nadomestila je opazen že od leta 2015 in močno zajeda v finance zdravstvene blagajne. Če je bilo lani teh stroškov že 497 milijonov evrov, prve ocene za letos kažejo, da bo ta znesek že skoraj 700 milijonov. Ključna razloga sta dva: prvi je izjemen razmah epidemije, drugi pa stalno povečevanje dolgotrajnih odsotnosti.
Ob današnjem svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu bodo članice in člani Društva za pomoč mladostnikom in odraslim s spektroavtistično motnjo ASPI na Prešernovem trgu v Ljubljani ob 11. uri izvedli dogodek z naslovom Živela avtistična drugačnost! Mladostniki in odrasli s spektroavtistično motnjo v organizaciji Društva ASPI, Plesnega Epicentra Ljubljana in Zavoda Maja Weiss - Zavoda za kulturne dejavnosti bodo pripravili poleg kulturnega programa tudi prvi Flash Mob Dance z naslovom Samo ljubezen. Več pa v prispevku Petre Medved.
V tem tednu bomo praznovali dan slovenske zastave. 7. aprila letos bo namreč minilo 147 let, odkar je v Ljubljani prvič zaplapolala slovenska trobojnica. Zakaj ves april ne bi posvetili naši zastavi, se sprašujejo in hkrati predlagajo v Grboslovnem in zastavoslovnem društvu Heraldica Slovenica. Kancler društva Anže Hobič nam je pojasnil razloge za to.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo pred nekaj dnevi posneli ekskluzivni pogovor z hrvaško glasbeno divo, pevko šansona in mediteranskega melosa, Terezo Kesovijo. Gostili smo jo pred njenim velikim ljubljanskim koncertom v Cankarjevem domu. Z Aido Kurtović sta med pogovorom nekaj pozornosti namenili tudi repertoarju, s katerim se bo konec aprila predstavila občinstvu v Sloveniji. Intervju in koncert Tereze Kesovije, ki ga bo snemala naša radijska ekipa, bomo naknadno predvajali v oddaji Sobotni glasbeni večer.
Program Za ženske v znanosti, ki ga pri nas že 16. leto organizirata L'Oreal Adria in Nacionalna komisija za Unesco, je namenjen spodbujanju mladih znanstvenic naravoslovno-tehničnih in medicinskih smeri na njihovi karierni pot. Med mladimi doktorji znanosti je danes sicer že več kot polovica žensk (54%), a se njihov delež na višjih znanstvenih pozicijah občutno zmanjša. Na fakultetah v Evropski uniji in ZDA je delež žensk med 20 in 33 odstotki. Na področjih, kot je inženirstvo, pa pade celo na 5 odstotkov. Kar polovica znanstvenic že po petih letih obupa nad kariero na znanstveni ustanovi. To je le nekaj statističnih podatkov, ki so jih izpostavili ob letošnji razglasitvi najboljših, in ki pričajo, da je pot do uspešne kariere v znanosti za ženske še vedno precej zahtevnejša. Toplotna stikala, energija iz odpadkov in širjenje organizmov po planetu Vsekakor pa kvaliteta raziskovalnega dela letošnjih štipendistk priča tako o njihovem vrhunskem znanstvenem prispevku, kakor o aktualnosti njihovih raziskav. Kemijska tehnologinja Tina Kegl se je osredotočila na pridobivanje energije – predvsem bioplinov – in koristnih produktov iz organskih odpadko; Katja Klinar razvoju toplotnih stikal in toplotnih diod, ki bodo v prihodnosti lahko pomembno prispevala k, denimo, zmanjšanju toplotnih izgub v stavbah; biologinja dr. Eva Turk pa je razvila metodo, s katero je mogoče določiti najverjetnejšo pot širjenja družine pajkov zlatih mrežarjev po svetu in določiti, od kod izvirajo. To metodo pa je ob ustreznih podatkih mogoče aplicirati tudi na druge organizme. Foto: Jani Ugrin
V vsakdanjem življenju uporabljamo na tisoče kemikalij, česar se pogosto niti ne zavedamo, kot tudi ne njihovega vpliva na okolje. Vse te snovi namreč puščajo svoje sledi tudi v naravi, še zlasti v vodnih virih, saj jih voda zaradi svoje narave topi. V okviru mednarodnega projekta boDEREC-CE so raziskovalci Naravoslovnotehniške fakultete v sodelovanju z Javnim podjetjem VOKA SNAGA preverjali vsebnost novodobnih onesnaževal v podzemnih in površinskih vodah v celotni Ljubljanski kotlini, vzorci so bili odvzeti tudi po nekaterih lokacijah na Gorenjskem. Pričakovano slabše je stanje površinskih voda, v katerih je bilo najti pesticide, hormone, zdravila, tudi kofein. Za podzemne vode zaenkrat večje nevarnosti ni, a je treba postoriti vse, da se jih zaščiti. O tem kaj onesnaževala v površinskih ter plitvih in globokih podzemnih vodah pomenijo za kakovost vode in siceršen vpliv na okolje, se je z dr. Mihaelom Brenčičem z Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani pogovarjal Peter Močnik.
Zavedanje, da lahko zaradi izsiljevalskih virusov izgubimo vse podatke, ki jih hranimo v osebnem računalniku, na telefonu ali v drugih napravah, s katerimi se povezujemo s svetovnim spletom, še vedno ni prav visoko. Dokler se ne zgodi nam, imamo občutek, da goljufi z izsiljevalskim virusom zašifrirajo podatke in tako rekoč onesposobijo računalnik drugim, manj pazljivim in razgledanim glede tega. Vendar pa, če vas zdaj vprašamo, kdaj ste naredili zadnje varnostne kopije podatkov s svojih naprav, vemo, da so odgovori porazni. Najbrž se ne spomnite, ali pa tega niste naredili še nikoli. In tudi zdaj, ko smo vas spomnili, da je to nujno početi v nekih časovnih intervalih, ste najbrž rekli – bom jutri. Pa imamo dobre razloge za odlašanje? Več Cirila Štuber v pogovoru s Tadejem Hrenom strokovnim sodelavcem pri Si-Certu.
Kakšno je vzdušje v baltskih državah, ko divja vojna v Ukrajini. Litva, Latvija in Estonija mejijo na Rusijo in so hkrati članice zveze NATO. Poleg tega imajo velik delež rusko govorečega prebivalstva. Utrip v pribaltskih državah spremlja Gašper Andrinek.
Kakšno je vzdušje v baltskih državah, ko divja vojna v Ukrajini. Litva, Latvija in Estonija mejijo na Rusijo in so hkrati članice zveze NATO. Poleg tega imajo velik delež rusko govorečega prebivalstva. Utrip v pribaltskih državah spremlja Gašper Andrinek.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov