Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Guinnessova knjiga rekordov: 140 milijonov prodanih izvodov, izhaja v 100 državah sveta in več kot 20 jezikih
27. avgust leta 1955 je datum, ko je izšla prva izdaja Guinnessove knjige rekordov, v kateri se bolj ko ne vse vrti okoli številk. Idejo zanjo je dobil sir Hugh Beaver, nekoč direktor pivovarne Guinness, in sicer ob pivu. Danes postopek (sicer brezplačne) prijave rekorda poteka veliko bolj resno. In traja precej časa, pod jasnimi in strogimi pravili ter izključno prek spletne strani Guinnesssove knjige rekordov, razlaga Mojca Benedičič, urednica slovenske izdaje Guinnessove knjige rekordov.
“Treba je fotografirati, snemati, imeti najmanj dva neodvisna sodnika, ki podpišeta tudi izjavo. Včasih je potreben tudi obisk predstavnika Guinnessove knjige rekordov.”
Od letno prejetih 50 tisoč prijav za nove rekorde, se jih samo osem odstotkov dejansko tudi znajde v knjigi. Če ne moreš izmeriti z metrom, stehtati ali prešteti, potem verjetno ni rekord. Tudi pojmi »lepota, zvestoba in prijaznost« pri prijavi ne bodo uspeli. Priznani so le svetovni rekordi, dosežki na državni ravni jih ne zanimajo. Starostna omejitev za nekatere vrste rekordov obstaja, še posebej pa so strogi glede rekordov, povezanih s hrano.
“Pogoj je, da se uporabljena hrana poje oziroma razdeli. Lahko je razdeljena dobrodelnim organizacijam ali obiskovalcem dogodka, a brez tega rekord ne bo priznan.”
V zadnjem času je naveč rekordov postavljenih v Aziji, na Kitajskem. Smo pa tudi Slovenci zelo dobro zastopani, sploh glede na to, koliko nas je. V Guinnessovo knjigo rekordov jih je vpisanih 23.
1. Največ plesnih figur new yorker v 30 sekundah
2. Največji klopotec
3. Najhitrejši zaključek igre Salt and Sanctuary v načinu »any«
4. Največja razdalja z desko za veslanje stoje (s supom) na mirni vodi v 24 urah
5. Rekord teka na 800 metrov v dvorani (2002, Jolanda Batagelj)
6. Najvišje zabijanje s trampolina s saltom naprej (Dunkin Devils)
7. Prva delitev zlate medalje v alpskem smučanju (OI 2014, Tina Maze)
8. Največji adventni venec
9. Največ sorojencev na mednarodni tekmi ragbija
10. Največja bujta repa
11. Največ ljudi med sočasnim pleskanjem zgradb
12. Največja parada avtomobilov alfa romeo
13. Največja četvorka
14. Največja prekolesarjena razdalja v 12 urah (Marko Baloh)
15. Največji natisnjeni Koran
16. Prvi vzpon na Anapurno 1 (Tomaž Humar)
17. Prvi poročeni par na Everestu (Andrej in Marija Štremfelj)
18. Največji jamski grad (Predjamski grad)
19. Čokolada z največjo površino
20. Najstarejše glasbilo (piščal)
21. Največja preplavana razdalja na prostem (Martin Strel, Amazonka)
22. Največja hitrost na električni rolki (rekord dosežen v Sloveniji)
23. Najvišji rezultat v streljanju ISFF z zračno pištolo na 10 m (rekord dosežen v Sloveniji)
4526 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Guinnessova knjiga rekordov: 140 milijonov prodanih izvodov, izhaja v 100 državah sveta in več kot 20 jezikih
27. avgust leta 1955 je datum, ko je izšla prva izdaja Guinnessove knjige rekordov, v kateri se bolj ko ne vse vrti okoli številk. Idejo zanjo je dobil sir Hugh Beaver, nekoč direktor pivovarne Guinness, in sicer ob pivu. Danes postopek (sicer brezplačne) prijave rekorda poteka veliko bolj resno. In traja precej časa, pod jasnimi in strogimi pravili ter izključno prek spletne strani Guinnesssove knjige rekordov, razlaga Mojca Benedičič, urednica slovenske izdaje Guinnessove knjige rekordov.
“Treba je fotografirati, snemati, imeti najmanj dva neodvisna sodnika, ki podpišeta tudi izjavo. Včasih je potreben tudi obisk predstavnika Guinnessove knjige rekordov.”
Od letno prejetih 50 tisoč prijav za nove rekorde, se jih samo osem odstotkov dejansko tudi znajde v knjigi. Če ne moreš izmeriti z metrom, stehtati ali prešteti, potem verjetno ni rekord. Tudi pojmi »lepota, zvestoba in prijaznost« pri prijavi ne bodo uspeli. Priznani so le svetovni rekordi, dosežki na državni ravni jih ne zanimajo. Starostna omejitev za nekatere vrste rekordov obstaja, še posebej pa so strogi glede rekordov, povezanih s hrano.
“Pogoj je, da se uporabljena hrana poje oziroma razdeli. Lahko je razdeljena dobrodelnim organizacijam ali obiskovalcem dogodka, a brez tega rekord ne bo priznan.”
V zadnjem času je naveč rekordov postavljenih v Aziji, na Kitajskem. Smo pa tudi Slovenci zelo dobro zastopani, sploh glede na to, koliko nas je. V Guinnessovo knjigo rekordov jih je vpisanih 23.
1. Največ plesnih figur new yorker v 30 sekundah
2. Največji klopotec
3. Najhitrejši zaključek igre Salt and Sanctuary v načinu »any«
4. Največja razdalja z desko za veslanje stoje (s supom) na mirni vodi v 24 urah
5. Rekord teka na 800 metrov v dvorani (2002, Jolanda Batagelj)
6. Najvišje zabijanje s trampolina s saltom naprej (Dunkin Devils)
7. Prva delitev zlate medalje v alpskem smučanju (OI 2014, Tina Maze)
8. Največji adventni venec
9. Največ sorojencev na mednarodni tekmi ragbija
10. Največja bujta repa
11. Največ ljudi med sočasnim pleskanjem zgradb
12. Največja parada avtomobilov alfa romeo
13. Največja četvorka
14. Največja prekolesarjena razdalja v 12 urah (Marko Baloh)
15. Največji natisnjeni Koran
16. Prvi vzpon na Anapurno 1 (Tomaž Humar)
17. Prvi poročeni par na Everestu (Andrej in Marija Štremfelj)
18. Največji jamski grad (Predjamski grad)
19. Čokolada z največjo površino
20. Najstarejše glasbilo (piščal)
21. Največja preplavana razdalja na prostem (Martin Strel, Amazonka)
22. Največja hitrost na električni rolki (rekord dosežen v Sloveniji)
23. Najvišji rezultat v streljanju ISFF z zračno pištolo na 10 m (rekord dosežen v Sloveniji)
Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Neveljaven email naslov