Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Guinnessova knjiga rekordov: 140 milijonov prodanih izvodov, izhaja v 100 državah sveta in več kot 20 jezikih
27. avgust leta 1955 je datum, ko je izšla prva izdaja Guinnessove knjige rekordov, v kateri se bolj ko ne vse vrti okoli številk. Idejo zanjo je dobil sir Hugh Beaver, nekoč direktor pivovarne Guinness, in sicer ob pivu. Danes postopek (sicer brezplačne) prijave rekorda poteka veliko bolj resno. In traja precej časa, pod jasnimi in strogimi pravili ter izključno prek spletne strani Guinnesssove knjige rekordov, razlaga Mojca Benedičič, urednica slovenske izdaje Guinnessove knjige rekordov.
“Treba je fotografirati, snemati, imeti najmanj dva neodvisna sodnika, ki podpišeta tudi izjavo. Včasih je potreben tudi obisk predstavnika Guinnessove knjige rekordov.”
Od letno prejetih 50 tisoč prijav za nove rekorde, se jih samo osem odstotkov dejansko tudi znajde v knjigi. Če ne moreš izmeriti z metrom, stehtati ali prešteti, potem verjetno ni rekord. Tudi pojmi »lepota, zvestoba in prijaznost« pri prijavi ne bodo uspeli. Priznani so le svetovni rekordi, dosežki na državni ravni jih ne zanimajo. Starostna omejitev za nekatere vrste rekordov obstaja, še posebej pa so strogi glede rekordov, povezanih s hrano.
“Pogoj je, da se uporabljena hrana poje oziroma razdeli. Lahko je razdeljena dobrodelnim organizacijam ali obiskovalcem dogodka, a brez tega rekord ne bo priznan.”
V zadnjem času je naveč rekordov postavljenih v Aziji, na Kitajskem. Smo pa tudi Slovenci zelo dobro zastopani, sploh glede na to, koliko nas je. V Guinnessovo knjigo rekordov jih je vpisanih 23.
1. Največ plesnih figur new yorker v 30 sekundah
2. Največji klopotec
3. Najhitrejši zaključek igre Salt and Sanctuary v načinu »any«
4. Največja razdalja z desko za veslanje stoje (s supom) na mirni vodi v 24 urah
5. Rekord teka na 800 metrov v dvorani (2002, Jolanda Batagelj)
6. Najvišje zabijanje s trampolina s saltom naprej (Dunkin Devils)
7. Prva delitev zlate medalje v alpskem smučanju (OI 2014, Tina Maze)
8. Največji adventni venec
9. Največ sorojencev na mednarodni tekmi ragbija
10. Največja bujta repa
11. Največ ljudi med sočasnim pleskanjem zgradb
12. Največja parada avtomobilov alfa romeo
13. Največja četvorka
14. Največja prekolesarjena razdalja v 12 urah (Marko Baloh)
15. Največji natisnjeni Koran
16. Prvi vzpon na Anapurno 1 (Tomaž Humar)
17. Prvi poročeni par na Everestu (Andrej in Marija Štremfelj)
18. Največji jamski grad (Predjamski grad)
19. Čokolada z največjo površino
20. Najstarejše glasbilo (piščal)
21. Največja preplavana razdalja na prostem (Martin Strel, Amazonka)
22. Največja hitrost na električni rolki (rekord dosežen v Sloveniji)
23. Najvišji rezultat v streljanju ISFF z zračno pištolo na 10 m (rekord dosežen v Sloveniji)
4526 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Guinnessova knjiga rekordov: 140 milijonov prodanih izvodov, izhaja v 100 državah sveta in več kot 20 jezikih
27. avgust leta 1955 je datum, ko je izšla prva izdaja Guinnessove knjige rekordov, v kateri se bolj ko ne vse vrti okoli številk. Idejo zanjo je dobil sir Hugh Beaver, nekoč direktor pivovarne Guinness, in sicer ob pivu. Danes postopek (sicer brezplačne) prijave rekorda poteka veliko bolj resno. In traja precej časa, pod jasnimi in strogimi pravili ter izključno prek spletne strani Guinnesssove knjige rekordov, razlaga Mojca Benedičič, urednica slovenske izdaje Guinnessove knjige rekordov.
“Treba je fotografirati, snemati, imeti najmanj dva neodvisna sodnika, ki podpišeta tudi izjavo. Včasih je potreben tudi obisk predstavnika Guinnessove knjige rekordov.”
Od letno prejetih 50 tisoč prijav za nove rekorde, se jih samo osem odstotkov dejansko tudi znajde v knjigi. Če ne moreš izmeriti z metrom, stehtati ali prešteti, potem verjetno ni rekord. Tudi pojmi »lepota, zvestoba in prijaznost« pri prijavi ne bodo uspeli. Priznani so le svetovni rekordi, dosežki na državni ravni jih ne zanimajo. Starostna omejitev za nekatere vrste rekordov obstaja, še posebej pa so strogi glede rekordov, povezanih s hrano.
“Pogoj je, da se uporabljena hrana poje oziroma razdeli. Lahko je razdeljena dobrodelnim organizacijam ali obiskovalcem dogodka, a brez tega rekord ne bo priznan.”
V zadnjem času je naveč rekordov postavljenih v Aziji, na Kitajskem. Smo pa tudi Slovenci zelo dobro zastopani, sploh glede na to, koliko nas je. V Guinnessovo knjigo rekordov jih je vpisanih 23.
1. Največ plesnih figur new yorker v 30 sekundah
2. Največji klopotec
3. Najhitrejši zaključek igre Salt and Sanctuary v načinu »any«
4. Največja razdalja z desko za veslanje stoje (s supom) na mirni vodi v 24 urah
5. Rekord teka na 800 metrov v dvorani (2002, Jolanda Batagelj)
6. Najvišje zabijanje s trampolina s saltom naprej (Dunkin Devils)
7. Prva delitev zlate medalje v alpskem smučanju (OI 2014, Tina Maze)
8. Največji adventni venec
9. Največ sorojencev na mednarodni tekmi ragbija
10. Največja bujta repa
11. Največ ljudi med sočasnim pleskanjem zgradb
12. Največja parada avtomobilov alfa romeo
13. Največja četvorka
14. Največja prekolesarjena razdalja v 12 urah (Marko Baloh)
15. Največji natisnjeni Koran
16. Prvi vzpon na Anapurno 1 (Tomaž Humar)
17. Prvi poročeni par na Everestu (Andrej in Marija Štremfelj)
18. Največji jamski grad (Predjamski grad)
19. Čokolada z največjo površino
20. Najstarejše glasbilo (piščal)
21. Največja preplavana razdalja na prostem (Martin Strel, Amazonka)
22. Največja hitrost na električni rolki (rekord dosežen v Sloveniji)
23. Najvišji rezultat v streljanju ISFF z zračno pištolo na 10 m (rekord dosežen v Sloveniji)
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Potem ko so potrošniške organizacije v preteklih desetletjih že uspešno dosegle prepoved napačnih trditev pri izdelkih, jih ta naloga še čaka na področju storitev. Zeleno letenje je tak bistroumni nesmisel, s katerim poskušajo letalske družbe od potrošnikov iztisniti še kak dodaten evro.
Črnogorski predsednik Jakov Milatović bo danes nadaljeval posvetovanja s predstavniki parlamentarnih strank, o katerih bo podelil mandat za sestavo nove vlade. Po pričakovanjih naj bi novi mandatar postal vodja gibanja Evropa zdaj Milojko Spajić, ki se o novi koaliciji pogaja tudi s prosrbsko in prorusko koalicijo strank. Kot je Jakov Milatović povedal v intervjuju našemu balkanskemu dopisniku Boštjanu Anžinu, pričakuje vlado, ki bo končala blokado evropske poti in poskrbela, da bo Črna gora v nekaj letih nova članica Evropske unije.
Rezultati 25-letnega štetja in opazovanja štorkelj kažejo, da populacija v Sloveniji raste, njihova bivališča pa se pomikajo z vzhoda proti zahodu. Cirila Štuber se je o štorkljah v Sloveniji pogovarjala z Uršo Gajšek iz DOPPS. Foto: Urša Gajšek
Letna inflacija se umirja, julija je bila 6,1 odstotna. Po metodologiji Eurostata, ki zagotavlja primerljivost med državami Evropske unije pa še nižja, in sicer 5,7 odstotna. Na upad so vplivali cenejši energenti, medtem ko je hrana še vedno za dobro desetino dražja kot lani. Pričakovati je nadaljevanje umirjanje inflacije, inflacijski pritiski bodo občutnejši pri storitvah, saj so povezani s povečanjem plač in visoko zaposlenostjo, komentira Milan Damjanovič iz analitskega centra Banke Slovenije.
Zadnjo nedeljo v juliju smo obeleževali mednarodni dan barij. Barja so vrsta mokrišč, ki je pomembna predvsem za ohranjanje biotske pestrosti, pa tudi za blažitev podnebnih sprememb. Ljudje pa se premalokrat zavedamo njihove pomembnosti, saj so prav zaradi človeške dejavnosti vedno bolj ogrožena. Več o pomembnosti barij je Lani Furlan povedal dr. Mihael Jožef Toman, profesor za ekologijo in varstvo celinskih voda na biotehniški fakulteti univerze v Ljubljani in podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda.
Partizanska bolnica Franja v soteski Pasice pri Cerknem po uničujočem neurju in vetrolomu ostaja zaprta za javnost. So se pa v Mestnem muzeju Idrija, ki upravlja Franjo, odzvali na veliko zanimanje javnosti, kako pomagati pri obnovi tega spomenika državnega pomena, ki ga je naravna ujma po 16-ih letih znova razdejala. Javnost pozivajo, naj obišče preostale njihove muzejske objekte, odprli pa so tudi poseben podračun za zbiranje namenskih donatorskih sredstev. Direktor muzeja Miha Kosmač je med drugim opisal razmere po vetrolomu 18. julija, ko so podrta drevesa zaprla dostop do Franje.
Počitnice so za mnoge osnovnošolce in dijake čas za počitek, razvedrilo, rekreacijo, morje, prijatelje. Skratka, kot bi rekli mladi, odklop. 16-letni dijak ljubljanskega konservatorija za glasbo in balet, Andraž Babšek iz Medvod, pa tudi v tem dneh ne miruje. Snuje nove skladbe, pripravlja mladinski roman o času osamosvojitve, razmišlja o novem programu medvoškega pevskega zbora. Njegove ustvarjalne navdihe so prepoznali tudi v Medvodah, kjer so mu ob občinskem prazniku podelili priznanje Mladi up Medvod. Z Andražem Babškom se je pogovarjala Aljana Jocif.
Jutri bo svetovni dan hepatitisa. V Sloveniji ga bomo zaznamovali že 17-to leto zapored. V Ljubljani danes in jutri poteka akcija testiranja na virus hepatitisa C. Testiranje je brezplačno in anonimno, nanj se ni treba naročati, niti ni treba s seboj prinesti kartice zdravstvenega zavarovanja, poteka pa na infekcijski kliniki v prostorih na Poljanskem nasipu. O nevarnostih hepatitisa na stojnici na Prešernovem trgu ozaveščajo tudi študentje medicine.
V senci Pohorja poteka športni spektakel – Olimpijski festival evropske mladine, ki je oživil Maribor. OFEM je v mesto privabil več kot dva tisoč talentiranih športnikov iz 48-ih držav, ki v tem tednu tekmujejo v 11-ih disciplinah. Tekmovanja so odprta za javnost in obiskovalce vabijo na več kot deset prizorišč. Zaprta pa ostajajo vrata Športne vasi, kar odpira vrsto vprašanj. Kaj se dogaja v ozadju tega sveta? Srce enega najbolj pričakovanih športnih dogodkov leta je obiskala Sara Zmrzlak.
Ekstremni vremenski dogodki, ki smo jim pri nas in tudi v naši soseščini, priča že vse od začetka prejšnjega tedna, so povzročili ogromno škodo na objektih, avtomobilih in seveda v kmetijstvu. Ponekod je toča uničila ves pridelek. Kako ravnati na njivah, v sadovnjakih in vinogradih, da bi škodo na poljščinah in pridelkih ublažili? O tem smo se pogovarjali z magistro Urško Cvelbar s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.
Lilamors je nov projet pevke Ane Čop, pianista Thila Seeversa ter producenta Jake Arha. Njihov prvenec nosi naslov When I'm Dead, My Dearest. Odličen album prepleta jazz z eksperimentalno elektroakustično glasbo ter tradicionalno poezijo z izvirnimi besedili in govorjeno besedo. Album nosi zelo močno sporočilo in zagotovo ni namenjen površinskemu poslušanju, saj poslušalec šele z večkratnim in poglobljenim spremljanjem lahko dojame vso globino in težo skladb. O albumu se je glasbena urednica Alja Kramar pogovarjala s pevko Ana Čop.
Neveljaven email naslov