Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dokument povzema osnovno idejo in vizijo pravične trgovine, s katero je še vedno povezanih mnogo zmot.
Mednarodna listina o pravični trgovini povzema vizijo gibanja, ki se zavzema za proizvodnjo brez človeških in okoljskih žrtev
Da bi bili vsi v trgovski verigi posameznega izdelka pravično plačani in da proizvodnja ne bi škodovala okolju na način, ki ga narava sama ne zmore sanirati, se marsikomu zdi utopija. Z življenjskim slogom, ki ga imamo danes Zemljani, morda res. A društva, organizacije, proizvajalci in drugi akterji, ki ravnajo v skladu z načeli pravične trgovine, so prepričani, da to ni misija nemogoče. Kot opažajo slovenski zagovorniki pravične trgovine, je ta pojem pri nas velikokrat napačno razumljen. Osnovo za njegovo razumevanje predstavlja danes objavljena Mednarodna listina o pravični trgovini.
Dokument je na voljo tudi v našem jeziku, najdete ga na spletni strani Pravične trgovine Slovenija. Do zdaj ga je podpisalo deset slovenskih organizacij. “Je dokument, ki ga lahko nekdo na hitro prebere in mu je hitro jasno, za kaj se zavzema gibanje pravične trgovine,” opisuje Živa Kavka Gobbo, predsednica društva za sonaraven razvoj Focus. Pojem pravična trgovina je pri nas namreč še vedno velikokrat napačno razumljen, pojasnjuje Živa Lopatič, vodja pravične trgovine Slovenija:
“Ljudje pridejo v trgovino in vprašajo, ali to pomeni, da je vse brezplačno. Tako bi bilo pravično do njih, ki jim ne bi bilo treba nič plačati, menijo.”
“Nekateri mislijo, da to pomeni, da ne plačujemo davkov. Večina pa pojem povezuje s samim trgovskim prostorom, a pravična trgovina je veliko več,” našteva Lopatičeva in nadaljuje:
“Gre za gibanje, ki si prizadeva za svet, v katerem so pravičnost, enakost in trajnostni razvoj v središču trgovskih struktur, poslovnih modelov in praks, tako da lahko vsakdo pri svojem delu ohrani spodoben in dostojanstven način preživljanja in razvije svoj polni človeški potencial.”
Prva gibanja za pravično trgovino so se v svetu sicer pojavila po 2. svetovni vojni, konkretneje so pričela delovati leta 1991. V Sloveniji so prisotna manj časa, okvirno 15 let in želijo biti zgled za ostale trgovine, ne pa njihova alternativa.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Dokument povzema osnovno idejo in vizijo pravične trgovine, s katero je še vedno povezanih mnogo zmot.
Mednarodna listina o pravični trgovini povzema vizijo gibanja, ki se zavzema za proizvodnjo brez človeških in okoljskih žrtev
Da bi bili vsi v trgovski verigi posameznega izdelka pravično plačani in da proizvodnja ne bi škodovala okolju na način, ki ga narava sama ne zmore sanirati, se marsikomu zdi utopija. Z življenjskim slogom, ki ga imamo danes Zemljani, morda res. A društva, organizacije, proizvajalci in drugi akterji, ki ravnajo v skladu z načeli pravične trgovine, so prepričani, da to ni misija nemogoče. Kot opažajo slovenski zagovorniki pravične trgovine, je ta pojem pri nas velikokrat napačno razumljen. Osnovo za njegovo razumevanje predstavlja danes objavljena Mednarodna listina o pravični trgovini.
Dokument je na voljo tudi v našem jeziku, najdete ga na spletni strani Pravične trgovine Slovenija. Do zdaj ga je podpisalo deset slovenskih organizacij. “Je dokument, ki ga lahko nekdo na hitro prebere in mu je hitro jasno, za kaj se zavzema gibanje pravične trgovine,” opisuje Živa Kavka Gobbo, predsednica društva za sonaraven razvoj Focus. Pojem pravična trgovina je pri nas namreč še vedno velikokrat napačno razumljen, pojasnjuje Živa Lopatič, vodja pravične trgovine Slovenija:
“Ljudje pridejo v trgovino in vprašajo, ali to pomeni, da je vse brezplačno. Tako bi bilo pravično do njih, ki jim ne bi bilo treba nič plačati, menijo.”
“Nekateri mislijo, da to pomeni, da ne plačujemo davkov. Večina pa pojem povezuje s samim trgovskim prostorom, a pravična trgovina je veliko več,” našteva Lopatičeva in nadaljuje:
“Gre za gibanje, ki si prizadeva za svet, v katerem so pravičnost, enakost in trajnostni razvoj v središču trgovskih struktur, poslovnih modelov in praks, tako da lahko vsakdo pri svojem delu ohrani spodoben in dostojanstven način preživljanja in razvije svoj polni človeški potencial.”
Prva gibanja za pravično trgovino so se v svetu sicer pojavila po 2. svetovni vojni, konkretneje so pričela delovati leta 1991. V Sloveniji so prisotna manj časa, okvirno 15 let in želijo biti zgled za ostale trgovine, ne pa njihova alternativa.
Aktualno dogajanje v Ukrajini komentira naš zunanjepolitični komentator in nekdanji dopisnik iz Moskve Miha Lampreht.
V Veroni se v teh dneh odvija ena osrednjih vinarskih prireditev v svetu, sejem Vinitaly. Dogodek s častivredno tradicijo je tokrat znova odprl vrata po dveh letih, na njem pa se predstavlja na tisoče razstavljavcev iz vseh italijanskih dežel in številnih držav sveta. Slovenska udeležba je tokrat še posebej močna, pozornost javnosti pa so včeraj vzbudila zlasti slovenska oranžna vina. Vinitaly je obiskal naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Mesec april je mesec čistilnih akcij. V Ljubljani prav danes poteka osrednja čistilna akcija. Čistimo tudi manjše kraje, potoke in reke. V sredini marca so potapljači v 30. Mednarodni ekološki akciji Drava 2022 v Mariboru, na Ptuju in v Varaždinu odstranjevali odpadke iz reke Drave. Tradicionalno bodo potapljači čistili Ljubljanico, in sicer 23. aprila. Ali smo v zadnjem desetletju postali bolj osveščeni, je eno do vprašanj za Katjo Sreš, predsednico društva Ekologi brez meja.
V Državnem zboru se je ob 14. uri sklenil že 32-ti nacionalni otroški parlament, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine. V veliki parlamentarni dvorani se je zbralo 112 otrok iz vse države. V okviru teme Moja poklicna prihodnost so opozarjali na pomembnost informiranja o poklicih prihodnosti, o vplivu pandemije covida-19 na izbiro poklica in o problemih šolskega sistema.
Se ljudje na volitvah odločamo racionalno ali emocionalno? Kaj vse vpliva na to, koga bomo obkrožili na volilnih lističih? Lahko rečemo, da so ene izbire bolj ali manj pametne od drugih? S psihologom Žanom Lepom, mladim raziskovalcem in asistentom na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, se je pogovarjala Cirila Štuber.
Vam je znana ta rutina: zjutraj se odpravite v kavarno, vzamete časopis, natakar pa vam, ker ste stalni gost, prinese vašo izbrano kavo? Eno izmed zbirališč Ljubljančanov in Ljubljančank je že od leta 1905 odprta kavarna Union, v kateri se je v stoletjih zvrstilo kar nekaj intelektualcev, umetnikov, boemov, nastale so različne zgodbe in anekdote. S prenovo Kavarne pa želijo ponuditi mešanico tradicije in sodobnosti. O kavarnah pri nas in po svetu v prispevku Tine Lamovšek.
8. aprila 1971 v Londonu se je na prvem svetovnem romskem kongresu rodil romski aktivizem. Slednjega prevzemajo tudi mladi v Mariboru, ki so današnji dan namenili prav posebni ciljni skupini.
Avto-moto zveza Slovenije in Rdeči križ Slovenije aprila po Sloveniji izvajata brezplačne obnovitvene tečaje prve pomoči. Na triurnem tečaju udeleženci lahko osvežijo svoja znanja in veščine o temeljnih postopkih oživljanja ter drugih najnujnejših ukrepih prve pomoči. Tečaj je že potekal v Radovljici in obiskala ga je obiskala tudi Romana Erjavec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V okviru festivala Trigger, ki je v Ljubljani in Mariboru potekal prejšnji teden, je gostovala tudi producentka, umetnica in okolijska aktivistka Pippa Bailey. V svojem delu, ki je razpeto med Združeno kraljestvo in Avstralijo, raziskuje možnost povezovanja različnih delov družbe z namenom reševanja družbenih problemov in kriz. Predvsem jo zanimata okolijska problematika in enakost spolov. Pri reševanju teh problemov je treba pustiti ob strani svoj ego, pravi, se sprijazniti s stvarmi, ki jih ne vemo ter se hkrati zanašati na znanja, ki jih imamo. Z njo se je pogovarjal Miha Žorž.
Na Prevaljah nastaja muzej bralne značke, turiste pa privablja tudi Prežihova domačija in Vorančeva pot, ki se začne v Kotljah pri bakrenem pobiču s solzicami. Od tja vodi pot proti Rimskemu vrelcu. Sicer pa so bili Kuharjevi bolj reven rod, živeli so kot najemniki pri Kotniku. O tem, da je tam živel Voranc s starši danes priča le že spominska plošča.
V svojem glasbenem ustvarjanju obeležuje 20 letnico udejstvovanja in na leto zabeleži več kot 100 koncertov. Je tudi redni gost metalnega kampa v Tolminu. Gostili smo ga v mobilnem studiu Prvega na Ravnah na Koroškem.
Korošci bodo veseli, če bodo v naslednjih letih lahko pokrili vsaj 95% območja z internetnim oz. mobilnim signalom. Najhuje je v Črni na Koroškem, ki je tudi obmejna občina. Tam med epidemijo veliko otrok ni imelo možnosti šolanja na daljavo. Koroška pa je slabo dostopna tudi po cesti in prebivalci že leta čakajo na hitro cesto, ki naj bi predstavljala t. i. tretjo razvojno os. Tako kot cestne so jim tudi internetne in mobilne povezave dostopnejše prek sosednje Avstrije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na vsebino, ki razdvaja, je neresnična ali škodljiva, se ljudje na družbenih medijih pogosteje odzivajo kot na druge vrste vsebin. Več odziva pa pomeni več dobička. Žvižgačka Frances Haugen je lani z več deset tisoč dokumenti javnosti pokazala, da podjetje Meta, kot se danes imenuje Facebook, ve, da imajo njegovi izdelki škodljive učinke na ljudi, javno varnost, zasebnost in demokracijo, a jih ne spremeni, saj daje prednost dobičku. Kot je še povedala Haugen na spletnem dogodku, ki ga je organiziral Zavod za digitalno vzgojo Vsak v sodelovanju z Inštitutom Državljan D in Inštitutom za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, jo je najbolj prizadelo, ko je ugotovila, kakšno škodo Facebook in Instagram povzročata mladim. Zato se je odločila, da spregovori o slabih praksah podjetja. Še posebej jo skrbi Metaverse, saj povzroča večjo zasvojenost, ustvarja več tesnobe in tudi poškoduje otroške oči, ki se še razvijajo. Frances Haugen je s slovensko javnostjo govorila predvsem o tveganjih, ki jih algoritmi podjetja Meta predstavljajo za mlade in za demokracijo v Sloveniji. Najprej je razložila, da algoritmi prednostno prikazujejo skrajne vsebine, saj sprožijo več odzivov: "Algoritmi odločajo o tem, kakšna vsebina se prikazuje uporabnicam in uporabnikom. Narejeni so bili na način, da nam vsem, tudi mladim, izpostavljajo škodljive vsebine. Facebook se je torej odločal, da z algoritmi maksimalno poveča odzivnost, kar pomeni, da sistematično izpostavlja vsebine, na katere bodo uporabnice in uporabniki bolj verjetno kliknili, jih komentirali ali delili. To razvrščanje glede na odzivnost ustvaja probleme. Na vsebino, ki razdvaja, je neresnična ali škodljiva, se ljudje pogosteje odzivajo kot na druge vrste vsebin. To vodi v sistematično izpostavljanje problematičnih vsebin. Najbolj skrajna vsebina se najbolj deli." Več v prispevku, ki ga je pripravila Urška Henigman.
Medtem ko se kljub nadaljnjemu kroženju omikrona med ljudmi, države na Zahodu odpirajo in se življenje v številnih vidikih vrača v bolj običajne tirnice, se zdaj Kitajska sooča s težavami, ki spremljajo omejevanje širjenja covida 19. Po uspešnem zatrtju izvornega izbruha koronavirusa v mestu Wuhan pred dobrima dvema letoma, se je Kitajska lahko pohvalila z dvema letoma, ko je bila država tako rekoč brez okužb. Strog nadzor in politika ničelne tolerance do virusa sta azijsko velesilo uspešno držala zunaj karanten, ki so pestile preostali svet. A aktualne, mnogo bolj nalezljive različice omikrona so v zadnjem času predrle kitajski kovidni mehurček. Kljub ukrepom se okužbe zdaj sorazmerno hitro širijo. V kitajskem ekonomskem središču Šanghaju so prejšnji teden uvedli karanteno in testirali 26 milijonov tamkajšnjih prebivalcev. Kako je videti šanghajska karantena od blizu, je povedala Anita Klančar Andrejc, ki zadnje leto živi in dela v običajno najbolj živahnem kitajskem mestu.
Na spletu spremljamo vsebine, ki so blizu našim prepričanjem. Po mnenju politične psihologinje z Univerze v Pensilvaniji Cory Clark poznamo dve ravni politične pristranskosti. Na eni strani podpiramo prepričanja tistih, ki so del naše skupine, po drugi pa se izogibamo tistim, ki bi lahko izzvali naše prepričanje.
Neveljaven email naslov