Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letošnji Nobelovi nagrajenci za fiziko so trije. Američan Arthur Ashkin je nagrado prejel za razvoj optične pincete, ki je revolucionirala lasersko fiziko in svetlobo spremenila v nadvse uporabno orodje. Z optično pinceto so se odprle možnosti zelo natančnega dela z izjemno majhnimi delci kot tudi na izredno hitrih procesih. Na njeni uporabi temeljijo številna pomembna odkritja, danes so široko uporablja v laboratorijih, v industriji in medicini. Drugi del Nobelove nagrade si bosta razdelila Francoz Francoz Gérerd Mourou in Kanadčanka Donna Strickland, šele tretja prejemnica Nobelove nagrade za fiziko v 117 letih, za odkritje izjemno kratkih visokoenergijskih laserskih pulzov. Z njimi je mogoče rezati ali vrtati luknje v najrazličnejše materiale tudi v tkivo. Uporabljajo se denimo pri operacijah oči. Letošnje nagrade so tako šle odkritjem, ki so svojo izredno uporabno vrednost že temeljito potrdila.
Laserska pinceta in kratki visokoenergijski laserskih sunki so omogočili razmah novih optičnih tehnologij
Letošnji Nobelovi nagrajenci za fiziko so trije. Američan Arthur Ashkin je nagrado prejel za razvoj laserske pincete, ki je revolucionirala lasersko fiziko in svetlobo spremenila v nadvse uporabno orodje. Z njo so se odprle možnosti zelo natančnega dela z izjemno majhnimi delci kot tudi pri izredno hitrih procesih.
“V 70. letih 20. stoletja je prof. Ashkin izvajal poizkuse s prvimi laserji. Ugotovil je, kako je mogoče z lasersko svetlobo prijeti mikroskopsko majhne predmete in jih premikati,” izpostavlja pomen znanstvenega prispevka Arthura Ashkina vodja oddseka za fiziko trdne snovi na Institutu Jožef Stefan prof. dr. Igor Muševič.
Primer, kako deluje laserska pinceta, če z njo denimo želite prijeti živo celico.
“Skozi mikroskop posvetite s svetlobo na to celico in celica se dobesedno ujame v svetlobni snop. Svetloba torej deluje kot pinceta in z mehansko silo prime objekt. Tega lahko nato premikamo, prenašamo, preučujemo in včasih celo preoblikujemo.”
Danes se laserska pinceta široko uporablja v laboratorijih, v industriji in medicini.
Drugi del Nobelove nagrade si bosta razdelila Francoz Francoz Gérerd Mourou in Kanadčanka Donna Strickland, šele tretja prejemnica Nobelove nagrade za fiziko v 117 letih. Odkrila sta način, kako ustvariti zelo kratke visokoenergijske laserske sunke, ki kljub visoki energiji ne povzročijo škode.
“Da dobimo močne laserske sunke, jim moramo ojačati. Toda svetloba je hitro premočna in poškoduje snov. Letošnja nagrajenca sta odkrila način, kako laserski sunek spektralno razširi, frekvenca se med samim sunkom spreminja. Takšen sunek je mnogo lažje ojačati, predvsem pa ne povzroča poškodb v laserskem mediju,” je pojsnil vodja odseka za fiziko kompleksne snovi na Institutu Jožef Stefan prof. dr. Dragan Mihailović.
S tem se je odprl razvoj močnih laserjev, ki jih danes uporabljamo v najrazličnejših natačnih instrumentih. Z njimi denimo se danes izvajajo operacije oči.
4383 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Letošnji Nobelovi nagrajenci za fiziko so trije. Američan Arthur Ashkin je nagrado prejel za razvoj optične pincete, ki je revolucionirala lasersko fiziko in svetlobo spremenila v nadvse uporabno orodje. Z optično pinceto so se odprle možnosti zelo natančnega dela z izjemno majhnimi delci kot tudi na izredno hitrih procesih. Na njeni uporabi temeljijo številna pomembna odkritja, danes so široko uporablja v laboratorijih, v industriji in medicini. Drugi del Nobelove nagrade si bosta razdelila Francoz Francoz Gérerd Mourou in Kanadčanka Donna Strickland, šele tretja prejemnica Nobelove nagrade za fiziko v 117 letih, za odkritje izjemno kratkih visokoenergijskih laserskih pulzov. Z njimi je mogoče rezati ali vrtati luknje v najrazličnejše materiale tudi v tkivo. Uporabljajo se denimo pri operacijah oči. Letošnje nagrade so tako šle odkritjem, ki so svojo izredno uporabno vrednost že temeljito potrdila.
Laserska pinceta in kratki visokoenergijski laserskih sunki so omogočili razmah novih optičnih tehnologij
Letošnji Nobelovi nagrajenci za fiziko so trije. Američan Arthur Ashkin je nagrado prejel za razvoj laserske pincete, ki je revolucionirala lasersko fiziko in svetlobo spremenila v nadvse uporabno orodje. Z njo so se odprle možnosti zelo natančnega dela z izjemno majhnimi delci kot tudi pri izredno hitrih procesih.
“V 70. letih 20. stoletja je prof. Ashkin izvajal poizkuse s prvimi laserji. Ugotovil je, kako je mogoče z lasersko svetlobo prijeti mikroskopsko majhne predmete in jih premikati,” izpostavlja pomen znanstvenega prispevka Arthura Ashkina vodja oddseka za fiziko trdne snovi na Institutu Jožef Stefan prof. dr. Igor Muševič.
Primer, kako deluje laserska pinceta, če z njo denimo želite prijeti živo celico.
“Skozi mikroskop posvetite s svetlobo na to celico in celica se dobesedno ujame v svetlobni snop. Svetloba torej deluje kot pinceta in z mehansko silo prime objekt. Tega lahko nato premikamo, prenašamo, preučujemo in včasih celo preoblikujemo.”
Danes se laserska pinceta široko uporablja v laboratorijih, v industriji in medicini.
Drugi del Nobelove nagrade si bosta razdelila Francoz Francoz Gérerd Mourou in Kanadčanka Donna Strickland, šele tretja prejemnica Nobelove nagrade za fiziko v 117 letih. Odkrila sta način, kako ustvariti zelo kratke visokoenergijske laserske sunke, ki kljub visoki energiji ne povzročijo škode.
“Da dobimo močne laserske sunke, jim moramo ojačati. Toda svetloba je hitro premočna in poškoduje snov. Letošnja nagrajenca sta odkrila način, kako laserski sunek spektralno razširi, frekvenca se med samim sunkom spreminja. Takšen sunek je mnogo lažje ojačati, predvsem pa ne povzroča poškodb v laserskem mediju,” je pojsnil vodja odseka za fiziko kompleksne snovi na Institutu Jožef Stefan prof. dr. Dragan Mihailović.
S tem se je odprl razvoj močnih laserjev, ki jih danes uporabljamo v najrazličnejših natačnih instrumentih. Z njimi denimo se danes izvajajo operacije oči.
Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
20-to stoletje je zaznamovalo rojstvo veleblagovnice in nakupovalnega centra kot posvečenega prostora potrošniške družbe. Za pionirja obmestnega nakupovalnega centra velja veleblagovnica Northgate, ki so jo zgradili leta 1950 v Seattlu v Združenih državah Amerike. 21-to stoletje zaznamuje digitalizacija vseh področij našega življenja, tudi nakupovanja. Seattle pa je spet mesto, kjer so odprli prvo trgovino svoje vrste na svetu.
Kurenti si bodo opolnoči nadeli svoje zvonce. Do pustnega torka se v predvsem v Spodnjem Podravju obeta pestro dogajanje. Kurentovanje bo privabilo 100.000 ljudi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na čelu NSi je prišlo do menjave. Kako vidi stranko v prihodnosti v.d. Matej Tonin? Kako potezo komentira analitik dr. Alem Maksutti?
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ste vedeli, da skoraj 20 odstotkov Slovenk in Slovencev vsaj v enem obdobju življenja potrebuje tako imenovano lahko branje? Brez njega so slabše obveščeni in slabše socialno vključeni, poudarjajo v zavodu Risa – centru za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje, v katerem so pripravili današnji posvet in predstavili začetek projekta »Lahko je brati«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz evropskega socialnega sklada. Prispevek Petre Medved Avtorica fotografije: Veronika Rot – Dostopno
Ameriški predsednik je nagovoril oba domova ameriškega kongresa – opravil je t.i. State of the Union.
Zagotovo znate našteti vsaj 5 odmevnih dosežkov slovenskih športnikov – pa bi znali našteti 5 dosežkov slovenskih znanstvenikov, inženirjev oziroma inovatorjev? V začetku januarja je na spletu zaživel kviz Slovenski kvizum, ki je sestavljen iz 58tih vprašanj, ki vam bodo razkrila izjemno zgodovino slovenskih inovacij globalnega pomena. O projektu, ki si prizadeva krepiti samozavest Slovencev kot naroda inženirjev in inovatorjev ter utrditi prepoznavnost Slovenije kot zelene referenčne države v digitalni Evropi, se je pozanimala Lea Ogrin.
Letošnji razpis za vpis v srednje šole ima dve vsebinski novosti: ministrstvo je razširilo mrežo šol in programov za vajeniško obliko šolanja in zaradi pobud lokalnega gospodarstva bodo nekatere srednje šole začele izvajati nove programe. O vsebini razpisa za srednje šole se Nataša Lang pogovarja z Matejo Gornik Mrvar z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Slovenija je med državami v Evropski uniji, ki jih podaljševanje življenjske dobe najbolj zaznamuje. Zato je izrednega pomena zagotavljanje udeležbe starejših delavcev na trgu dela. Kljub temu, da je rešitev na videz preprosta, vseživljenjska skrb za zdravje in pridobivanje novih veščin, pa je zavest o pomenu starejših na trgu dela dokaj nizka. Prispevek Urške Valjavec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pri kandidaturi za mesto v mednarodnih institucijah je izredno pomembna politična podpora doma, vendar je slovenski kandidati pogosto nimajo. Doktor Marko Pavliha v pogovoru opisuje svojo izkušnjo s kandidaturo za Mednarodno sodišče za pravo morja v Hamburgu.
Zaradi sezone prehladov, gripe in pljučnic smo v tem obdobju bolj pozorni na novice o virusih, bakterijah in drugih nadležnih mikrobih. Nova odkritja nam mikroorganizme prikazujejo v povsem novi luči, saj je vedno več znanega o njihovem družbenem življenju. Vse bolj se kaže, da so povezave med bakterijami veliko bolj pisane, kot smo si mislili. Raziskovalci namreč pravijo, da lahko odnose med njimi opišemo s pojmi, kot so sodelovanje, altruizem, tekmovanje in celo goljufanje. Fenomen je raziskal Iztok Konc. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se je pogovarjal z mikrobiologinjo prof. dr. Ines Mandić Mulec. Foto: Eric Erbe, digital colorization by Christopher Pooley, both of USDA, ARS, EMU/ WikimediaCommons, cc
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ali lahko srečanje svetovne gospodarske, politične in tudi znanstvene elite kaj spremeni v svetu?
Na slavnostni akademiji Slovenske znanstvene fundacije so sinoči podelili priznanj za dosežke na področju komuniciranja znanosti in o znanosti, torej za promocijo in obveščanje javnosti o dogajanjih v znanosti. Podeljena so bila tudi priznanja »Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju« v kategoriji posameznikom za življenjsko delo in za dosežke v obdobju 2015-2017 ter v kategoriji skupine komunikatorjev znanosti in organizacijam. Najpomembnejše priznanje - Komunikatorica znanosti leta 2017 pa je prejela novinarska kolegica Silvestra Rogelj Petrič. Z nagrajenko se je pogovarjala Nina Slaček. Foto: Slovenska znanstvena fundacija
Ob pričetku evropskega tedna preprečevanja raka materničnega vratu strokovnjaki znova opozarjajo, da bi lahko večino teh rakov preprečili. Imamo namreč dva učinkovita javno zdravstvena ukrepa: državni program ZORA in cepljenje proti HPV. V promocijo zdravega življenja in osveščanja mladih se je tokrat vključil znani raper Challe Salle. Prispevek Helene Lovinčič.
Neveljaven email naslov